 |
Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 07:27
Prispevkov: 844
|
 Objavljeno: 23 Nov 2010 07:11 Naslov sporočila: Much Višja strokovna šola ŠTUDIJSKI VODNIK 2009 / 2010 |
 |
|
Much Višja strokovna šola
ŠTUDIJSKI VODNIK 2009 / 2010
Študijski vodnik 2009 / 2010
2
Kazalo
MUCH VIŠJA STROKOVNA ŠOLA.......................................................................................... 3
PREDNOSTI VPISA NA MUCH VIŠJO STROKOVNO ŠOLO......................................................................... 3
PREDNOSTI IZREDNEGA ŠTUDIJA...................................................................................................... 3
OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT ....................................................................................................... 3
OSNOVNI PODATKI O ŠOLI.............................................................................................................. 4
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM EKONOMIST ............................................................................ 5
TEMELJNI CILJI PROGRAMA ............................................................................................................ 5
PREDMETNIK 1. LETNIKA ............................................................................................................... 7
PREDMETNIK 2. LETNIKA USMERITEV RAČUNOVODSTVO ...................................................................... 7
PREDMETNIK 2. LETNIKA USMERITEV ZAVAROVALNIŠTVO ..................................................................... 8
PREDMETNIK 2. LETNIKA USMERITEV BANČNIŠTVO ............................................................................. 9
PREDMETNIK 2. LETNIKA USMERITEV KOMERCIALA ............................................................................. 9
PREDMETNIK 2. LETNIKA USMERITEV NEPREMIČNINSKO POSREDNIŠTVO................................................ 10
KREDITNI SISTEM IN KREDITNE TOČKE............................................................................................. 10
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE......................................................................................................... 11
PRIZNAVANJE PREDHODNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA ......................................................................... 11
ŠTUDIJSKA KOMISIJA IN SEJE ŠTUDIJSKE KOMISIJE .............................................................................. 11
IZPITNI ROKI IN PRIJAVE ............................................................................................................... 11
PRIJAVE NA IZPIT....................................................................................................................... 11
DIPLOMA ................................................................................................................................ 12
SKRB ZA KAKOVOST .................................................................................................................... 12
SPREMLJANJE ŠTUDIJA ................................................................................................................ 12
PREDAVATELJI V PROGRAMU EKONOMIST....................................................................................... 13
ŠTUDIJSKI KOLEDAR 2009 / 2010 ...................................................................................... 15
ZAKONODAJA ................................................................................................................... 17
ZAKON O VIŠJEM STROKOVNE IZOBRAŽEVANJU................................................................................. 17
P R A V I L N I K O OCENJEVANJU ZNANJA V VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH ............................................... 17
Študijski vodnik 2009 / 2010
3
Much višja strokovna šola
Spoštovane študentke in spoštovani študentje!
Much Višja strokovna šola v študijskem letu 2009/2010 vpisuje peto generacijo študentov in
veseli nas, da ste med njimi. Izkušnje, ki jih bomo skupaj nabirali v času vašega študija, vam
bodo koristile na poti poklicnega in osebnega razvoja, nam pa pri nenehnem prizadevanju za
kakovostno ponudbo izobraževanja odraslim.
Prednosti vpisa na Much Višjo strokovno šolo
- Sodelavci Much Višje strokovne šole sodelujejo pri prenovah in razvoju višješolskih
študijskih programov,
- predavatelji so priznani strokovnjaki s praktičnimi in pedagoškimi izkušnjami,
imenovani s strani Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje,
- sodobno interno študijsko gradivo, ki ga pripravljajo predavatelji in je všteto v ceno
študija, praktična naravnanost študija, z uporabo aktivnih metod učenja in
vzpodbujanja timskega dela ter samostojnega študija,
- brezplačni osvežitveni tečaj angleškega jezika in osvežitveni tečaj statistike,
- prosta uporaba računalniške učilnice in dostopa do Interneta,
- več brezplačnih krajših delavnic namenjenih motivaciji ter dodatnim spretnostim za
lažji in hitrejši zaključek študija,
- možnost pridobivanja dodatnih znanj s 5% popusta pri udeležbi na ostalih seminarjih
Much d. o. o. v času študija.
Prednosti izrednega študija
Višješolski študijski program traja dve leti – v tem času so izvedena vsa predavanja.
Predavanja potekajo od oktobra (za druge letnike že v septembru) do konca junija.
Predavanja ali vaje so v povprečju dva do trikrat na teden, od ponedeljka do petka popoldne
in trajajo od 16.30 do največ 20.30 ure. Vzporedno potekata največ dva predmeta. Časovno
in izvedbeno študij prilagajamo študentom z delovnimi izkušnjami, ki imajo praktično
izobraževanje, v kolikor izpolnjujejo pogoje, lahko priznano kot opravljeno obveznost. Pri
izrednem študiju pozorno sledimo potrebam in možnostim udeležencev izobraževanja, ki so
večinoma zaposleni. Da svoje delovne ter družinske obveznosti lažje usklajujejo s študijem,
poskrbimo s posebej pripravljenim urnikom, zaporedjem predmetov, trajanjem
izobraževanja in z načinom preverjanja ter ocenjevanja znanja. Predavatelji uporabljajo za
delo z odraslimi primerne metode z upoštevanjem didaktičnih in andragoških načel.
Osebni izobraževalni načrt
Za študente, ki jim je večji del študija priznan, ali jim narava dela, športna kariera ali drugi
razlogi ne dopuščajo, da bi se vključevali v organizirano obliko izobraževanja, oblikujemo
osebni izobraževalni načrt. V njem se dogovorimo o njim prilagojenem načinu in času
opravljanja študijskih obveznosti.
Študijski vodnik 2009 / 2010
4
Osnovni podatki o šoli
Naziv in sedež šole
Much, d. o. o. OE Višja strokovna šola
Koprska 94
1000 Ljubljana
Telefon: 01/ 423 78 60
Faks: 01/ 423 78 75
Spletna stran: www.muchvs.si
E‐naslov: info@much.si
Davčna številka: SI91812925
Tekoči račun: 50101‐601‐281197
Direktor Much d. o. o. : Marko Simsič
Ravnateljica Much VSŠ: Darja Habjanič
Sodelavka v referatu: Alja Stropnik
Tajništvo: Erika Hadžović Ogrin
Uradne ure v referatu:
ob torkih, sredah in četrtkih od 14.00 do 16.30
Uradne ure ravnateljice:
po predhodnem dogovoru (od ponedeljka do četrtka med 10.00 in 16.30)
Lokacije izvedbe predavanj:
‐ na sedežu šole – Koprska 94, Ljubljana – Vič
‐ Gimnazija Vič – Tržaška 72, Ljubljana – Vič
‐ Veterinarska fakulteta – Cesta v Mestni log 47 in Gerbičeva 60, Ljubljana – Vič
‐ Zavarovalnica Triglav, Verovškova 60, Ljubljana
Študijski vodnik 2009 / 2010
5
Izobraževalni program Ekonomist
Ime študijskega programa: Višješolski študijski program Ekonomist
Ime strokovne izobrazbe: Ekonomist / Ekonomistka
Okrajšava: ekon.
Študij traja dve leti.
Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami.
Temeljni cilji programa
Izobraziti ekonomiste:
1. s širokim in poglobljenim strokovno–teoretičnim ter praktično uporabnim znanjem,
2. s širokim znanjem komercialnega in finančnega poslovanja ter vodenja
računovodstva,
3. s poglobljenim znanjem organizacije poslovanja in vodenja ter organiziranja
tehnoloških procesov,
4. s pridobljenimi generičnimi in poklicno specifičnimi kompetencami strokovnega
področja komerciala, računovodstvo, organizacija poslovanja, bančništvo,
zavarovalništvo, poštno poslovanje, poslovanje z nepremičninami, poslovna logistika
in poštni promet,
5. s strokovnim znanjem s področja bančništva, zavarovalništva, poslovne logistike,
poštnega prometa in poslovanja z nepremičninami.
Študentje pridobijo naslednje generične kompetence:
• moralni in etični čut za poštenost, natančnost in vestnost pri delu,
• sposobnosti za vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje poslovnih procesov,
• znanje tujega jezika v mednarodnem poslovanju in spremljanje novosti v tujini,
• samozavestno odločanje in sprejemanje poslovnih odločitev na določenem
strokovnem področju,
• odgovornost za zagotavljanje kakovosti pri delu, spodbujanje prenašanja znanja,
prevzemanje odgovornosti za samoučenje, na podlagi prepoznavanja lastnih
prednosti in slabosti, ter za vseživljenjsko učenje,
• učinkovito upravljanje z informacijami, povezovanje informacijskih znanj s poslovnimi
funkcijami,
• sposobnost za delo v skupini in timsko delo ter uspešno in učinkovito komuniciranje s
sodelavci ter poslovnimi partnerji.
Študijski vodnik 2009 / 2010
6
Študentje pridobijo naslednje poklicno‐specifične kompetence:
• sposobnost konceptualnega razmišljanja in uporabnost aplikacij ter baz podatkov za
učinkovito delo s strankami, zasnovo in implementacijo poslovnih rešitev v
ekonomskem poslovanju,
• sposobnost spremljanja metodologije in ciljev spremljanja trga ter konkurence,
• znanje analize statističnih podatkov za potrebe trga, ekonomičnosti poslovanja in
trženje storitev, poslovnih procesov ter sposobnost prepoznavanja in definiranja
pojavov ekonomske politike ter razmer in pogojev v mednarodnem poslovanju,
• sposobnost organizirati, pripravljati in obvladovati logistične procese, razvojne
strategije podjetij,
• razumevanje zakonodaje in predpisov, dokumentacije ter postopkov s področja
ekonomskih ved,
• sposobnost aplikacije teorije v prakso na različnih področjih ekonomskega
poslovanja,
• sposobnost učinkovitega poslovanja z uporabo sodobnih informacijskokomunikacijskih
tehnologij, osnovnih matematično‐statističnih metod, sodobnih
metod, tehnik in načel organizacije ter integralnega sistema menedžmenta,
• znanja osnov finančnega poslovanja, osnov marketinga menedžmenta in elementov
trženjskega spleta, osnovnih zahtev ekologije, ergonomije in varstva pri delu,
• sposobnost za samostojno strokovno delo za razvojno in operativno vodenje malih
ter srednje velikih podjetij, uvajanje in uresničevanje notranjega podjetništva,
oblikovanje in uresničevanje razvojnih zamisli, podjetniško planiranje, poslovanje z
nepremičninami ipd.
Prenovljen višješolski študijski program Ekonomist s svojimi izbirnimi moduli omogoča
pridobitev izobrazbe za več različnih poklicev. Strokovni naziv ekonomist je enoten, iz
priloge k diplomi pa bo razvidno, na katerem področju je študent svoja znanja poglabljal. V
prvem študijskem letu bodo izvedeni temeljni strokovni predmeti, v drugem letu študija pa
predmeti strokovnih modulov. Program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami po sistemu
ECTS. Uvedba kreditnih točk omogoča študentu lažji prehod med višjimi šolami ter na
nadaljnji visokošolski študij.
Much Višja strokovna šola ponuja v drugem letniku naslednje usmeritve:
‐ zavarovalništvo
‐ računovodstvo
‐ bančništvo
‐ komerciala
‐ nepremičninsko posredništvo
Študijski vodnik 2009 / 2010
7
Predmetnik 1. letnika
Je enoten za vse usmeritve. Razlikuje se le ob zaključku leta v izbiri smernega predmeta.
Predmet Število kreditnih
točk
Oblika ocenjevanja
Poslovni tuji jezik 6 Pisno in ustno
Poslovno komuniciranje 6 Pisno in ustno
Informatika 5 Pisno
Poslovna matematika s statistiko 6 Pisno
Organizacija in menedžment podjetja 6 Pisno
Ekonomija 5 Pisno
Osnove poslovnih financ 6 Pisno
Praktično izobraževanje 14 Izdelek z zagovorom
Smerni predmet
‐ Temelji računovodstva za usmeritev računovodstvo,
‐ Trženje za usmeritev bančništvo, komerciala, nepremičnine,
‐ Osnove zavarovalništva za usmeritev zavarovalništvo.
6
Pisno
Skupaj 60
Predmetnik 2. letnika usmeritev računovodstvo
Biti računovodja je lahko izredno zanimiv poklic. Od računovodje pričakujejo natančnost,
komunikativnost ter pravo mero odgovornosti in strokovnosti. Računovodja je zagotovo
ključna oseba v podjetju in desna roka direktorja. Računovodja zagotavlja podatke o
preteklem poslovanju in daje podlage za načrtovanje ter odločanje v prihodnosti. Spremljati
mora zakonodajo in se nenehno izobraževati. Pri izgradnji poklicne kariere so pomembne
tako praktične izkušnje kot tudi formalna izobrazba. S specializacijo znanj v izobraževalnem
programu računovodstvo si boste zagotovili zanimivo in iskano zaposlitev. Področje ponuja
tudi veliko možnosti za samozaposlitev.
Predmetnik računovodstvo 2. letnik Število kreditnih
točk
Oblika ocenjevanja
Finančno računovodstvo 7 Pisno
Stroškovno računovodstvo 7 Pisno in izdelek z zagovorom
Davki 6 Pisno in izdelek z zagovorom
Analiza bilanc z revizijo 5 Pisno
Izbirni modul: Računovodstvo za gospodarstvo
Insolvenčni postopki
Računovodstvo za samostojne podjetnike
6
5
Pisno
Pisno in izdelek z zagovorom
Študijski vodnik 2009 / 2010
8
Izbirni modul: Računovodstvo za zavode
Računovodstvo oseb javnega prava
Financiranje proračunskih porabnikov
6
5
pisno
Praktično izobraževanje 14 Izdelek z zagovorom
Prosto izbirni predmet 5 Glej izbran predmet
Diplomsko delo 5 zagovor
Skupaj 60
Predmetnik 2. letnika usmeritev zavarovalništvo
Zavarovalništvo je področje s hitro rastočim trgom, na katerem se pojavljajo zanimive nove
storitve in s tem tudi nove možnosti zaposlovanja. V Sloveniji v zavarovalništvu deluje okrog
6000 zaposlenih, od katerih ima polovica v. stopnjo izobrazbe (Vir: Statistični zavarovalniški
bilten 2007). Zavarovalnice se zavedajo pomena vlaganja v izobraževanje zaposlenih in
zaposlovanja usposobljenega kadra, saj jih v to sili potreba po povečanju produktivnosti.
Članstvo v Evropski uniji in odprt trg povečujeta konkurenco.
S specializacijo znanj v izobraževalnem programu zavarovalništvo si boste zagotovili
zaposlitev v perspektivni panogi.
Predmetnik zavarovalništvo 2. letnik Število kreditnih
točk
Oblika ocenjevanja
Pravo v zavarovalništvu 6 Pisno in izdelek z zagovorom
Premoženjska zavarovanja 4 Pisno in izdelek z zagovorom
Osebna zavarovanja 4 Pisno in izdelek z zagovorom
Osnove aktuarske matematike 5 Pisno in izdelek z zagovorom
Zavarovalna ekonomika 6 Pisno in izdelek z zagovorom
Izbirni modul: Trženje zavarovanj
Trženje
Tuji jezik za zavarovalno stroko
6
5
Pisno
Pisno in ustno
Izbirni modul: Načrtovanje v zavarovalnicah
Projektno vodenje
Kontroling v zavarovalništvu
6
5
Pisno in izdelek z zagovorom
Pisno
Praktično izobraževanje 14 Izdelek z zagovorom
Prosto izbirni predmet 5 Glej izbran predmet
Diplomsko delo 5 Zagovor
Skupaj 60
Študijski vodnik 2009 / 2010
9
Predmetnik 2. letnika usmeritev bančništvo
Bančništvo je panoga, ki se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenila. Banke svojo
ponudbo širijo tudi z drugimi finančnimi storitvami kot so lizing, faktoring, forfetiranje,
zavarovalništvo, upravljanje s premoženjem. Spremenjeno poslovanje je omogočila in hkrati
povzročila nova tehnologija—bankomati, internetno in mobilno bančništvo ... Kljub vsemu
pa stranke za banko ostajajo v središču pozornosti.
Po zaključenem študiju na smeri bančništvo se boste lahko zaposlili na primer kot bančni
komercialist, osebni bančni ali finančni svetovalec. Vaša osrednja naloga bo aktivno osebno
trženje storitev in produktov banke.
Predmetnik bančništvo 2. letnik Število kreditnih
točk
Oblika ocenjevanja
Poslovno pravo 6 Pisno
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti 5 Pisno in ustno
Uvod v finančne trge in institucije 8 Pisno
Temelji bančnega poslovanja 6 Pisno
Mednarodno poslovanje
6
Pisno in izdelek z zagovorom
Delo s strankami 5 Pisno in ustno
Praktično izobraževanje 14 Izdelek z zagovorom
Prosto izbirni predmet 5 Glej izbran predmet
Diplomsko delo 5 zagovor
Skupaj 60
Predmetnik 2. letnika usmeritev komerciala
Delo komercialista je dinamično, zanimivo in kreativno. Za uspešno delo si mora komercialist
pridobiti sodobna in uporabna znanja ter spoznati sodobne trende na področju trženja. Bolj
podjetnim bo strokovno znanje prišlo prav tudi pri ustanavljanju in vodenju lastnega
podjetja.
Predmetnik komerciala 2. letnik Število kreditnih
točk
Oblika ocenjevanja
Poslovno pravo 6 Pisno
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti 5 Pisno in ustno
Prodaja 8 Pisno
Nabava 6 Pisno
Izbirni modul: tehnični komercialist
Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov
Poslovna logistika
5
6
Pisno
Pisno
Izbirni modul: mednarodna menjava
Mednarodno poslovanje
Poslovni tuji jezik I na višji stopnji ali Poslovni tuji jezik II
5
6
Pisno in izdelek z zagovorom
Pisno in ustno
Študijski vodnik 2009 / 2010
10
Praktično izobraževanje 14 Izdelek z zagovorom
Prosto izbirni predmet 5 Glej izbran predmet
Diplomsko delo 5 zagovor
Skupaj 60
Predmetnik 2. letnika usmeritev nepremičninsko posredništvo
Nepremičninski posredniki morajo imeti dober občutek za oglaševanje nepremičnin in
prodajo, znati pa morajo tudi ustvariti zaupanje pri kupcih. Nepremičninske agencije
nepretrgoma iščejo nove posrednike, ki pa jih primanjkuje; vsaj usposobljenih in uspešnih.
S pridobljeno višješolsko izobrazbo in poglobljenim znanjem na področju nepremičninskega
posredništva, študent izpolnjuje izobrazbeni pogoj za pridobitev licence za opravljanje poslov
nepremičninskega posredovanja. Področje ponuja tudi možnost samozaposlitve.
Predmetnik komerciala 2. letnik Število kreditnih
točk
Oblika ocenjevanja
Poslovno pravo 6 Pisno
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti 5 Pisno in ustno
Ekonomija in poslovanje pri posredovanju z nepremičninami Pisno in izdelek z zagovorom
Dokumenti urejanja prostora Pisno
Osnove nepremičninskega prava Pisno
Mednarodno poslovanje
Pisno in izdelek z zagovorom
Delo s strankami Pisno in ustno
Praktično izobraževanje Izdelek z zagovorom
Prosto izbirni predmet Glej izbrani predmet
Diplomsko delo zagovor
Skupaj 60
Kreditni sistem in kreditne točke
Po kreditnem sistemu študija (ECTS – Europen Credit Transfer System) študent ob uspešno
opravljenih obveznosti predmeta ne prejme le ocene ampak tudi določeno število kreditnih
točk (glej predmetnike). Kreditni sistem omogoča lažjo primerljivost in izmenljivost
predmetov med študijskimi programi tako v Sloveniji kot tudi v državah EU. Študentu
omogoča lažji prehod med višjimi šolami ter prehod na visokošolski študij.
Kaj je kreditna točka (KT) oz. 1 ECTS?
Ena kreditna točka predstavlja 25 do 30 ur dela oziroma študija študenta – sem sodijo
organizirane oblike izobraževanja: predavanja, vaje, laboratorijske vaje, seminarji, projektno
delo in samostojno delo v obliki študija literature in primerov, izdelave seminarskih nalog,
terenskega dela, priprave na izpit ter podobno.
Študijski vodnik 2009 / 2010
11
Praktično izobraževanje
Praktično izobraževanje je namenjeno povezovanju teorije s praktičnimi izkušnjami v
podjetju. Študenti izrednega študija lahko opravljajo praktično izobraževanje tekom
študijskega leta, tudi pri v več različnih organizacijah.
Odraslim, ki imajo vsaj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, se prizna pravica do skrajšanja
oziroma oprostitve praktičnega izobraževanja. O ustreznosti delovnih izkušenj odloča
študijska komisija na podlagi vloge študenta.
Priznavanje predhodno pridobljenega znanja
Znanje in izkušnje, ki jih naši študentje prinesejo od drugod cenimo in jih poskušamo tudi
upoštevati. Vloge za priznavanje skupaj z ustreznimi dokazili študent naslovi na študijsko
komisijo. Nosilec predmeta pregleda ustreznost vsebin ter obsega že opravljenih
obveznostih in poda svoje mnenje. Obveznosti so lahko priznane v celoti ali delno.
Študijska komisija in seje študijske komisije
Študijsko komisijo sestavljajo predavatelji Višje strokovne šole, ki jih je imenoval
predavateljski zbor. Študijska komisija obravnava vprašanja glede vpisa študentov in
njihovega napredovanja v višji letnik, priznavanja izpitov ter praktičnega izobraževanja,
potrjevanja dispozicij diplomske naloge.
Okvirni termini sej Študijske komisije:
oktober
januar
marec
junij
Vlogo za priznanje izpita ali praktičnega izobraževanja študent vloži v študentskem referatu
na predpisanem obrazcu.
Izpitni roki in prijave
- prvi izpitni rok: 10 do 14 dni po zaključenih predavanjih
- drugi izpitni rok: mesec dni po prvem izpitnem roku
- tretji izpitni rok: v mesecu juniju in juliju
- izpitni roki za vse predmete: avgust / september
Izpitni roki bodo objavljeni na spletnih straneh Višje strokovne šole www.muchvs.si.
Prijave na izpit
Študentje se na izpit praviloma prijavijo elektronsko preko spletne strani šole
(www.muchvs.si). V izrednem primeru se prijavijo na obrazcu Prijavnica v referatu pet dni
pred izpitnim rokom. Navodila za elektronsko prijavo na izpit so prav tako dostopna na
spletnih straneh šole. Vsak študent prejme v referatu uporabniško ime in geslo za uporabo
elektronske prijave.
Študijski vodnik 2009 / 2010
12
Diploma
S pripravo diplomskega dela lahko študent prične po zaključenih obveznostih prvega letnika.
Študent izbere sam vsebino diplomskega dela in mentorja. Nekatere predlagane teme
diplomskih del so objavljene na spletni strani šole. Študent skupaj z mentorjem pripravi
dispozicijo in prijavo teme diplomskega dela, ki jo mora potrditi študijska komisija.
Diplomski izpit je sestavljen iz ocene diplomskega dela in zagovora. Izpit poteka pred
tričlansko izpitno komisijo. Študent lahko pristopi k zagovoru diplomskega dela, ko je opravil
vse ostale študijske obveznosti.
Pravilnik o diplomiranju na Much Višji strokovni šoli ter Navodila za izdelavo in zagovor
diplomskega dela so objavljena na spletni strani šole (www.muchvs.si).
Za zaključne letnike pripravimo tudi nekaj motivacijskih in podpornih delavnic:
- Kako izbrati in opredeliti raziskovalni problem diplomskega dela
- Kako iskati in navajati strokovno literaturo
- Oblikovanje daljših besedil z MS Wordom
- Priprava učinkovite predstavitve z MS PowerPointom
Skrb za kakovost
Na šoli se zavedamo pomena spremljanja in zagotavljanja kakovosti izvedbe študijskega
programa. V proces samoevalvacije vključujemo študente, ki preko anketnih vprašalnikov ob
zaključenih predavanjih posameznega predmeta izrazijo svoje mnenje. Za potrebe
zagotavljanja kakovosti deluje na šoli tudi komisija za kakovost.
Spremljanje študija
Kreditno zasnovani študijski programi opredeljujejo obseg obveznosti študenta pri
posameznih predmetih, ki mora biti opravljen, da lahko študent pridobi ustrezno število
kreditnih točk. V ta namen prosimo študente, da spremljajo obseg samostojnega dela (koliko
časa so porabili za študij literature, izdelavo seminarskih nalog, pripravo na izpit ...). V anketi
ob zaključenem predmetu vas bomo povprašali tudi o tem.
Študijski vodnik 2009 / 2010
13
Predavatelji v programu Ekonomist
Predmet Predavateljica / predavatelj
Poslovni tuji jezik Marjeta Savnik Tuma
Poslovno komuniciranje Anica Justinek, mag. Fani Mavrič
Informatika mag. Mirjana Kregar, mag. Fani Mavrič
Poslovna matematika s statistiko Tea Panza Frece
Organizacija in menedžment podjetja Tea Panza Frece, mag. Fani Mavrič
Ekonomija mag. Božena Kramar
Osnovne poslovnih financ mag. Lidija Robnik
Trženje mag. Vladimir Mišo Čeplak, Darja Habjanič
Osnove zavarovalništva Tea Panza Frece, Tomaž Kačar
Temelji računovodstva mag. Lidija Robnik
Finančno računovodstvo mag. Lidija Robnik
Stroškovno računovodstvo mag. Lidija Robnik
Davki Janja Holcman Babič
Analiza bilanc z revizijo dr. Neva Maher
Insolvenčni postopki Janja Holcman Babič
Računovodstvo za samostojne podjetnike mag. Lidija Robnik, Janja Holcman Babič
Računovodstvo oseb javnega prava dr. Neva Maher
Financiranje proračunskih porabnikov dr. Neva Maher
Pravo v zavarovalništvu dr. Boris Žnidarič
Premoženjska zavarovanja dr. Boris Žnidarič, Dragana Prijanovič
Osebna zavarovanja Slavica Glavaš, Katerina Rihter, Tea Panza Frece
Osnove aktuarske matematike mag. Tina Lukančič
Zavarovalna ekonomika Tomaž Kačar
Tuji jezik za zavarovalno stroko Lidija Šega
Projektno vodenje mag. Mirjana Kregar, mag. Dušan Gošnik
Kontroling v zavarovalništvu mag. Jana Dvoršak Bugarija
Nabava mag. Alenka Bradač
Poslovno pravo Bojan Dolenc
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti mag. Anton Vorina
Mednarodno poslovanje mag. Alenka Bradač
Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni ali poslovni tuji
jezik 2
Marjeta Savnik Tuma
Poslovna logistika mag. Anton Vorina
Temelji bančnega poslovanja mag. Božena Kramar
Študijski vodnik 2009 / 2010
14
Predmet Predavateljica / predavatelj
Ekonomija in poslovanje pri posredovanju z
nepremičninami
Marija Babnik
Dokumenti urejanja prostora mag. Jurij Režek
Osnove nepremičninskega prava Bojan Dolenc, Marija Babnik
Študijski vodnik 2009 / 2010
15
Študijski koledar 2009 / 2010
Aktualni urnik je objavljen na spletni strani šole www.muchvs.si. Prosimo spremljajte
morebitne spremembe.
1. letnik
Mesec Predmet
Oktober Organizacija in management
November / december Ekonomija
November / december / januar Poslovni tuji jezik ‐ angleški
December / januar Poslovno komuniciranje
Februar / marec Informatika
Marec / april Poslovna matematika s statistiko
April / maj Osnove poslovnih financ
Junij Smerni predmet
2. letnik smer zavarovalništvo
(zaradi izvedbe v dveh skupinah so možne spremembe vrstnega rada izvedbe predavanj)
Mesec Predmet
Oktober Pravo v zavarovalništvu
Premoženjska zavarovanja
November / december Osebna zavarovanja
December / januar Premoženjska zavarovanja
Januar Pravo v zavarovalništvu
Februar /marec Zavarovalna ekonomika
Marec / april Osnove aktuarske matematike
April / Maj / Junij Predmeti izbirnih modulov:
- Trženje
- Tuji jezik za zavarovalno stroko
- Projektno vodenje
- Kontroling v zavarovalništvu
Študijski vodnik 2009 / 2010
16
2. letnik smer računovodstvo
Mesec Predmet
September /oktober Finančno računovodstvo
November / december Davki
Januar Stroškovno računovodstvo
Februar /marec Analiza bilanc z revizijo
April / maj / junij Predmeti izbirnih modulov:
- Insolvenčni postopki
- Računovodstvo za samostojne podjetnike
- Računovodstvo oseb javnega prava
- Financiranje proračunskih porabnikov
2. letnik smer komerciala
Mesec Predmet
September / oktober Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
November Trženje
December Nabava
December / januar Delo s strankami (izbirni)
Januar / februar Mednarodno poslovanje (izbirni)
Februar / marec Poslovno pravo
April Poslovna logistika
Maj Prodaja
Junij Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov
2. letnik smer bančništvo
Mesec Predmet
September /oktober Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
November Trženje
December Temelji bančnega poslovanja
December / januar Delo s strankami
Januar / februar Mednarodno poslovanje
Februar /marec Poslovno pravo
2. letnik smer nepremičninsko posredništvo
Mesec Predmet
September / oktober Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
November Trženje
December / januar Delo s strankami
Januar / februar Mednarodno poslovanje
Februar / marec Poslovno pravo
April Osnove nepremičninskega prava
Maj Dokumenti urejanja prostora
Junij Ekonomija in poslovanje pri posredovanju neprem.
Študijski vodnik 2009 / 2010
17
Zakonodaja
Zakon o višjem strokovne izobraževanju
(Uradni list RS, št. 86/2004 z dne 5. 8. 2004) – najdete na spletni strani šole www.muchvs.si
P R A V I L N I K o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah
(Uradni list RS, št. 71/2009 z dne 11.09.2009)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja ocenjevanje znanja študentov višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti), izpitni
red v višjih strokovnih šolah in določanje kreditnih točk.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
2. člen
(cilji ocenjevanja)
Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti, določenih z
višješolskim študijskim programom (v nadaljnjem besedilu: študijski program).
Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja tudi, kako študent obvlada zmožnosti, ki so potrebne za njegovo
poklicno delo in reševanje problemov pri opravljanju nalog vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih
z uporabo strokovnih spoznanj in principov.
III. IZPITI IN DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA
3. člen
(izpitne enote)
Izpitne enote v skladu s študijskim programom so:
– predmeti,
– moduli,
– laboratorijske in seminarske vaje,
– praktično izobraževanje.
4. člen
(oblike ocenjevanja)
Znanje se ocenjuje z zagovorom vaj, seminarskih nalog, lahko pa tudi izdelkov, projektnih del, nastopov in
storitev ali drugače, če je tako določeno s študijskim programom, ter z izpiti.
Študijski vodnik 2009 / 2010
18
5. člen
(izpiti)
V višjih strokovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: šola) se opravljajo predmetni izpiti in diplomski izpit.
Študentu, ki želi med študijem zamenjati študijski program ali prestopiti v drugo šolo, se lahko določijo
diferencialni izpiti.
6. člen
(definicije izpitov)
Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje, določeno s študijskim programom za posamezni predmet.
Predmetni izpit se lahko opravlja po delih z delnimi izpiti.
Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo in zagovor diplomskega dela.
Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za nadaljevanje študija na drugi šoli oziroma v drugem
študijskem programu.
7. člen
(ocene)
Znanje pri predmetnem izpitu, diplomskem izpitu, vajah in seminarskih nalogah ter pri praktičnem
izobraževanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in  , dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1
do 5). Ocene od 1 do 5 so negativne, druge ocene so pozitivne.
Opravljene vaje in seminarske naloge oziroma drugi izdelki so s študijskim programom lahko določeni kot
pogoj za opravljanje izpita.
Ocene, dosežene pri delnih izpitih, posameznih vajah in seminarskih nalogah, se upoštevajo pri izračunu
končne ocene. Če je vsak od delnih izpitov oziroma če so posamezne vaje ali seminarske naloge pozitivno
ocenjene, je končna ocena povprečna ocena, izračunana iz posameznih ocen. Če rezultat deljenja ni celo
število, se upošteva matematično pravilo zaokroževanja.
Diferencialni izpiti se ocenjujejo z ocenama: opravil(a), ni opravil(a).
Končna ocena diplomskega izpita se določi na podlagi pozitivnih ocen posameznega dela diplomskega izpita.
Merila za določitev končne ocene določi na predlog študijske komisije direktor oziroma ravnatelj (v nadaljnjem
besedilu: ravnatelj).
Če se študentu prizna ocena, ki jo je dosegel v drugem študijskem programu oziroma na drugi šoli, ali če se
mu prizna ocena na podlagi neformalno pridobljenega znanja, se v dokumentacijo vpiše namesto ocene oznaka
»priznano«. Priznajo se tudi kreditne točke, ki so predvidene za izpitno enoto.
8. člen
(vpisovanje ocen)
Ocene se vpisujejo v predpisano dokumentacijo.
V indeks in potrdilo o opravljenih izpitih se ne vpisujejo negativne ocene.
Študijski vodnik 2009 / 2010
19
9. člen
(opravljanje izpitov)
Študent ima v študijskem letu pravico trikrat opravljati predmetni izpit.
Če so s študijskim programom določeni delni izpiti, ravnatelj šole določi pravila za opravljanje teh izpitov.
Študent, ki je predmetni izpit opravil, pa želi izboljšati oceno, ima pravico do enkratnega vnovičnega
opravljanja tega izpita. Upošteva se boljša ocena.
10. člen
(ocenjevanje)
Znanje pri predmetnem izpitu, seminarski nalogi in vajah ocenjuje predavatelj šole (v nadaljnjem besedilu:
predavatelj), ki je predmet poučeval, če s tem pravilnikom ni drugače določeno. Pri ocenjevanju vaj sodeluje
inštruktor, ki je vodil vaje, če je s programom določeno, da vaje izvaja inštruktor.
Diplomski izpiti so javni. Znanje pri diplomskem izpitu ocenjuje komisija za diplomski izpit, ki jo imenuje
ravnatelj in jo sestavljajo trije predavatelji.
Znanje pri diferencialnem izpitu ocenjuje predavatelj, ki poučuje predmet, iz katerega se opravlja izpit.
Znanje pri praktičnem izobraževanju ocenjuje predavatelj, ki opravlja naloge organizatorja praktičnega
izobraževanja. Pri tem upošteva študentovo poročilo o opravljenem delu in seminarske naloge oziroma druge
izdelke, ki jih določa študijski program, z zagovori. Pri ocenjevanju si pridobi tudi pisno mnenje mentorja
študenta pri praktičnem izobraževanju in predavateljev tistih modulov, s katerimi se praktično izobraževanje
povezuje.
Ravnatelj določi sestavine, ki jih mora obsegati pisno mnenje mentorja in predavateljev iz prejšnjega
odstavka.
11. člen
(izpit pred komisijo)
Znanje študenta, ki izpit opravlja tretjič in naslednjič, ocenjuje izpitna komisija, ki jo imenuje ravnatelj in jo
sestavljata najmanj dva predavatelja.
12. člen
(priznavanje kreditnih točk)
Kreditne točke za posamezne predmete se študentu priznajo, ko opravi obveznosti za to izpitno enoto.
Kreditne točke za modul, ki obsega več predmetov, se študentu priznajo, ko opravi vse obveznosti v okviru
modula, vključno s praktičnim izobraževanjem, če je ta sestavni del modula.
Postopek in nosilce naloge pri priznavanju kreditnih točk določi ravnatelj.
Študijski vodnik 2009 / 2010
20
IV. IZPITNI ROKI
13. člen
(določitev izpitnih rokov)
Roki in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom in v skladu s študijskim
programom tako, da študent lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v drugi letnik do izteka študijskega
leta. Pri tem je treba zagotoviti, da se:
– predmetni izpiti lahko opravljajo najmanj trikrat v študijskem letu, in sicer v 30 dneh po zaključku
predavanj v vsakem semestru in avgusta ter septembra,
– predmetni izpiti v okviru določenega letnika študijskega programa ne smejo razpisati na isti dan,
– diplomsko delo opravlja v času praktičnega izobraževanja v drugem letniku,
– diplomski izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih do izteka študijskega leta zaključnega letnika in najmanj v
enem roku 60 dni po izteku študijskega leta,
– diferencialni izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih, in sicer najpozneje junija in od 20. avgusta do poteka
roka za vpis.
Če je s študijskim programom določeno, da se predavanja, vaje in seminarji končajo med semestrom, je
treba najmanj en rok za opravljanje predmetnega izpita določiti v 30 dneh po zaključku predavanj.
Ravnatelj za študente iz 5. in 40. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju iz utemeljenih razlogov
določi izredne izpitne roke.
V. IZPITNI RED
14. člen
(objava izpitnih rokov)
Če s tem pravilnikom ni določeno drugače, morajo biti roki oziroma datumi za opravljanje izpitov objavljeni
najmanj 30 dni, za opravljanje delnih izpitov pa sedem dni vnaprej.
15. člen
(prijava na izpit)
Študent se prijavi k predmetnemu ali diferencialnemu izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, k
diplomskemu izpitu pa v roku, ki ga določi ravnatelj. Študent se lahko odjavi najkasneje tri dni pred začetkom
opravljanja izpita.
Razpored kandidatov za izpit mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za opravljanje izpita, razpored
kandidatov za ustni del izpita pa hkrati z objavo rezultatov pisnega dela izpita.
Za izpite v izrednih izpitnih rokih določi roke za prijavo in odjavo od izpita ter razpored kandidatov ravnatelj.
Študent je lahko razporejen le k enemu izpitu na dan.
16. člen
(neudeležba na izpitu)
Če se študent pravočasno ne odjavi, iz neupravičenih razlogov ne pride k izpitu ali izpit prekine, je
neocenjen. Šteje se, da je izrabil enega od razpisanih rokov za opravljanje tega izpita.
Študijski vodnik 2009 / 2010
21
Ravnatelj dovoli študentu, ki iz upravičenih razlogov ne pride k izpitu, da ga vnovič opravlja še v istem, če to
ni mogoče, pa v izrednem izpitnem roku, če najkasneje v 30 dneh od dneva izpita, predloži pisno prošnjo in
ustrezna dokazila.
O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v 24 urah po predložitvi prošnje in dokazil.
17. člen
(trajanje izpita)
Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni del izpita traja največ 20 minut,
če je izpit samo usten, lahko traja največ 30 minut.
Študent ima pravico do 15‐minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.
18. člen
(rezultati izpitov)
Rezultati pisnega ali pisnega dela izpita morajo biti objavljeni najkasneje v desetih dneh po njegovem
opravljanju, ocena ustnega izpita pa se študentu sporoči takoj po izpitu.
Študent ima pravico do vpogleda popravljenega oziroma ocenjenega pisnega izpitnega izdelka v roku in na
način, ki ga določi predavateljski zbor.
19. člen
(ugovor zoper ocene)
Študent lahko v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu, predloži ravnatelju ugovor zoper
oceno. Ravnatelj mora v treh dneh od predložitve ugovora imenovati tričlansko komisijo, ki najkasneje v
naslednjih treh dneh vnovič oceni študentovo znanje. V komisijo ne sme biti imenovan predavatelj, ki je
študentovo znanje prvič ocenil.
Če študentovega znanja ni mogoče oceniti na podlagi dokumentacije, ga komisija vnovič oceni pri izpitu.
Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
VI. NAPREDOVANJE, PONOVNI VPIS IN NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI
20. člen
(napredovanje)
Študent lahko napreduje v drugi letnik, če je do konca študijskega leta opravil obveznosti, določene s
študijskim programom.
21. člen
(ponavljanje in ponovno obiskovanje letnika)
Študent, ki do konca študijskega leta ni opravil obveznosti iz študijskega programa, lahko enkrat ponavlja
letnik v istem študijskem programu, če je do konca študijskega leta opravil najmanj tretjino obveznosti oziroma
20 kreditnih točk in praktično izobraževanje, določenih s študijskim programom. Obveznosti določi študijska
komisija šole, šola pa z njimi seznani študenta na začetku študijskega leta.
Študijski vodnik 2009 / 2010
22
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima študent pravico večkrat obiskovati letnik, če zaradi bolezni,
starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ali zaradi uveljavljanja pravic iz 40. člena Zakona o višjem
strokovnem izobraževanju ni izpolnil vseh obveznosti iz študijskega programa.
O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči ravnatelj.
22. člen
(pogoji za dokončanje programa)
Študent, ki po končanem drugem letniku študija ni opravil vseh obveznosti, ne more pa si pridobiti statusa
študenta, lahko te obveznosti opravlja v naslednjih treh študijskih letih.
Študentu, ki je za več kot tri leta prekinil študij, ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in dokončanje študija,
če se je študijski program medtem bistveno spremenil.
Prekinitev študija se računa od konca študijskega leta, v katerega je bil študent nazadnje vpisan.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(pravila šole)
Ravnatelj sprejme pravila iz 9., 10. in 12. člena tega pravilnika najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega
pravilnika.
24. člen
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah
(Uradni list RS, št. 109/06), uporablja pa se še do konca študijskega leta 2008/2009.
25. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
s študijskim letom 2009/2010. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
