Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

Mednarodno računalniško omrežje nam tako rekoč s pritiskom na gumb omogoča
dostop do velikega števila podatkovnih baz po vsem svetu. V Sloveniji deluje ARNES
(akademska in raziskovalna mreža), ki zagotavlja, da je Slovenija vključena v
evropsko omrežje in preko njega v vsa svetovna omrežja.
3.1.3 Branje in izpisovanje literature
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne
bomo že na samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne
pomeni, da je potrebno prebrati goro knjig. Študent prebere in izpiše tisto, kar je
pomembno za njegovo temo. Tudi pri branju moramo biti racionalni: ne lotimo se
branja prve debele knjige z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani.
Izberemo si več knjig in jih najprej na hitro pregledamo.
Priporočamo naslednji pristop:
1. Preletimo naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je
knjiga nova, ali niso podatki morda zastareli?
2. Preberemo predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli
svojega dela in nam tako prihrani branje knjige v celoti.
3. Preletimo kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vašo nalogo?
4. Prelistamo knjigo in pregledamo naslove in podnaslove. Označimo si
odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Pregledamo slike, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega in
uporabnega.
6. Preletimo stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih bomo
omenjali v svojem poročilu?
7. Ko tako pregledamo več knjig in si označimo poglavja, odstavke, strani ali
pojme, ki so pomembni za nas, vzamemo prvo knjigo, se vrnemo k označenim
odstavkom in jih preštudiramo. Oblikujemo si jasne in natančne izpiske.
8. Ko izpišemo želeno vsebino, preverimo, ali so zapiski točni in izčrpni.
Izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta v osebni računalnik in sproti
citiramo vire v tekstu in v kazalu uporabljenih virov. Včasih uporabimo fotokopije
nekaterih strani iz literature; tudi v tem primeru ne pozabimo zapisati avtorja in vira.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

Sprotno zapisovanje virov je nujno, saj jih moramo natančno citirati v strokovnem
oziroma znanstvenem delu! Tega ni mogoče storiti na koncu in za nazaj.
Množice knjig, revij in druge dokumentacije ne moremo imeti pri sebi ves čas pisanja
(saj jih je potrebno vrniti v knjižnice), zato si moramo urediti lastno dokumentacijo:
fotokopije posameznih poglavij z navedbo avtorja in vira, izpis citatov in seznam
uporabljene literature.
Vsak podatek, ki ga vnesemo v strokovno ali znanstveno nalogo, vsako znanje, ki ga
črpamo, vsaka teorija, ki jo uporabimo, in vsaka misel, ki jo povzamemo, ima svojega
avtorja. Tem avtorjem smo dolžniki, ker so nam z objavljenimi deli omogočili, da
lahko raziskujemo, pišemo in objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega
javnega interesa za svoboden pretok informacij ima vsakdo pravico soočiti se z
delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na ustrezen
način vključiti v svoje delo. S tem ko je njihovo delo uporabljeno v drugem delu,
avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. To mora biti identificirano in
prispevki skrbno popisani. Zato vsakič, ko za svoje pisanje uporabimo odlomke iz
tujih stvaritev, to na predpisan način označimo.
Če uporabimo tuje misli in jih v strokovnem besedilu prikažemo kot svoje, zagrešimo
plagiat. To je duhovna tatvina, pri kateri brez ustreznega priznanja avtorstva
prevzamemo del ali celotno tujo stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot
etični prekršek. Hkrati pa sodi v kategorijo pravne obravnave, kjer ga opredeljujemo
kot kršitev avtorske pravice, pri kateri si kdo (zavestno) lasti tuje delo.
Plagiatorstvo – predstavljanje tujih del v kakršnikoli obliki, s katerim so tuje misli
oziroma ideje predstavljene kot lastne – je kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in
sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95, 68/2008), morebitna kršitev pa pomeni
hujšo disciplinsko kršitev po določbah Pravilnika o disciplinski odgovornosti
študentov FKPV. Če se ugotovi, da so avtorska dela drugih avtorjev v pomembnem
delu prikazana kot lastna, se to obravnava kot plagiat. Pomembni del je lahko npr.
ena sama formula ali tabela ali pa večja količina teksta, o čemer presoja disciplinska
ali posebna strokovna komisija.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

Uporaba diplomskih in drugih lastnih del iz predhodnih izobraževalnih programov ali
drugih objav v nespremenjeni obliki oziroma v obsegu več kot 30 % predloženega
dela brez ustreznega citiranja, se obravnava kot plagiatorstvo.
Poleg plagiatorstva po 2. odstavku tega člena tudi ni dovoljeno doktorske disertacije
sestaviti večinoma iz povzetkov ali citatov, čeprav so le-ti ustrezno navedeni in
citirani (t. i. »kliping«). Takih povzetkov in citatov je lahko do 30 % vsebine naloge.
Razmejite v med lastnim delom avtorja in vsebino, ki jo je avtor povzel drugje, mora
biti jasna.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega
oziroma znanstvenega besedila?
V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli so povzeti, in poleg tega navesti
avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja, 2001, str. 15). Navajanje ali citiranje
je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v
svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo
literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali, ali ker
razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno pomembnih načel znanstvene etike je: Ne
prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba
spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Znanstvenemu delu se
šteje v dobro, če je iz njega razvidno, da je avtor pregledal veliko ustrezne literature.
Zato je prav, da so v delu povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis
pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda nič
svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev. Navajamo
lahko na različne načine, lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno
navajamo posebno pomembne ali posebno dobro izražene misli drugih piscev. Teh
navedb naj bo čim manj in naj bodo čim krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek,
več stavkov, odstavek) označimo z narekovaji in takoj navedemo vir, bibliografski
podatki zanj pa so nato v celoti izpisani v poglavju o literaturi. Način navajanja virov
in citiranje sta natančno določena in se ga moramo dosledno držati.
Navajanje literature pomeni uporabo dobesedno navedenega, prepisanega besedila
iz določenega vira v drugem delu ali pa besedilo, ki je povzeto po določenem viru.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

Poznamo dve vrsti navajanja literature, in sicer dobesedno citiranje in povzemanje
vsebine.
Vire uredimo v skladu z navodili za citiranje Ameriškega psihološkega društva
Publication manual of the American Psychological Association (APA).
3.2 Sprotni navajanje literature
3.2.1 Dobesedno citiranje
Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja, v obliki, kot
so navedene v uporabljenem viru. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v
besedilo, prav tako pa se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom.
Postopek dobesednega citiranja
Citat navedemo v narekovajih in ga s tem grafično ločimo od preostalega dela
besedila. Za narekovaji, kadar besedilo citiramo iz monografskih publikacij ali člankov
v tiskani obliki, v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje
publikacije in stran. Kadar citiramo iz monografskih publikacij ali člankov v elektronski
obliki v okroglem oklepaju navedemo direktno povezavo do dokumenta. Kadar je
končno ločilo citata pika, je ta vedno postavljena na koncu oklepaja in ne na
koncu citata (gl. Primer 1). V primeru katerega drugega končnega ločila citata (?, !,
… itd.) se ločilo na koncu citata ohrani, za navedbo v okroglem oklepaju pa
navedemo piko.
Primer 1:
»S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati
izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od
neizvirnega« (Hladnik, 1994, str. 119).
Avtorja lahko podamo tudi na primernem mestu v besedilu in navedemo za njegovim
priimkom v oklepajih še leto in stran. V tem primeru ne navajamo podatkov o avtorju,
letu izida in straneh, na katerih se prispevek nahaja, na koncu citiranega/povzetega
dela, saj s tem po nepotrebnem ponovimo že znano informacijo (gl. Primer 2).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

Primer 2:
… kot pravi Hladnik (1994, str. 119): »S citati je treba biti previden. Kajti hitro se
namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel.
Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.«
Kadar je citat, ki ga želimo citirati, daljši od 40 besed, je potrebno citat grafično ločiti
od preostalega besedila. To storimo tako, da celotno citirano besedilo zamaknemo
za 1,25 cm od levega roba. V tem primeru opustimo rabo narekovajev (gl. Primer 3).
Primer 3:
Pri plačilu provizije se lahko sklicujemo na naslednja določila:
Naročitelj praviloma plača zastopnika s provizijo, ki je izražena v procentu od
bruto ali neto vrednosti sklenjenega posla, vendar pa provizija ni obvezen
način plačevanja zastopniških storitev. Pogodba lahko določa, da bo zastopnik
plačan drugače, npr. s fiksnimi zneski (pavšali) ali z udeležbo pri nastalem
dobičku; lahko pa tudi s kombinacijo več načinov (Zidarič et al., 1997, str. 83).
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln
bibliografski opis (gl. Primer 4). Več primerov vnosa na končni seznam literature je
predstavljenih v podpoglavju Bibliografija.
Primer 4:
Hladnik, M. (1994). Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja (4.
dopolnjena izd.). Ljubljana: samozaložba.
Krajšanje citatov
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da za nas nepomemben del citata izpustimo
in to nakažemo s tremi pikami v oglatem oklepaju [...] (gl. Primer 5).
Primer 5:
»Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov
okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami« (Zwitter, 2002, str. 80).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

3.2.2 Povzemanje besedila
Povzemanje besedila pomeni, da teksta ne navedemo dobesedno, temveč misli, ki
so avtorsko delo drugega avtorja, zapišemo z lastnimi besedami. Na koncu
povzetega besedila napišemo oziroma označimo, od kod smo tekst povzeli. V tem
primeru ne uporabljamo narekovajev (gl. Primer 6).
Primer 6:
Izobraževanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraževanje v
visoko razvitih državah zahodnega sveta razlikuje od izobraževanja v nerazvitih,
majhnih državah. V nerazvitih državah se izobraževanje težko razlikuje od drugih
vidikov življenja, saj klasična oblika pouka v teh državah ne obstaja, medtem ko je v
razvitih državah izobraževanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja
(Haralambos in Holborn, 1999, str. 733).
3.2.3 Navajanje sekundarnega vira
Citiranju/povzemanju sekundarnega vira se izogibamo in ga uporabimo le, kadar je to
nujno potrebno zaradi nedostopnosti originalnega vira (npr. če je vir razprodan, ni
dostopen v nobeni knjižnici, potrebuje posebne pogoje za svoj obstoj, je napisan v
katerem od mrtvih ali nesvetovnih jezikov …). Kadar citiramo besedilo, ki ga je avtor,
čigar delo je pred nami, že povzel in uporabil v svojem delu, navedemo v okroglem
oklepaju najprej priimek avtorja originalnega citata in leto izida gradiva, po katerem
citiranje poteka, za podpičjem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo, leto
izida gradiva, ki smo ga predelali in v njem zasledili povzeto besedilo ter stran, na
kateri se je dotični podatek nahajal (gl. Primer 7).
Primer 7:
Marketing, razvoj raziskave in operativno delo so povezani s štirimi koraki, in sicer
iskanjem sprememb, ki obetajo priložnost, oceno, razvojem in izrabo priložnosti
(Mulej, 1995; povzeto po Likar, Križaj in Fatur, 2006, str. 155).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

V poglavju o virih:
Likar, B., Križaj, D. in Fatur, P. (2006). Management inoviranja (3. izd.). Koper:
Fakulteta za management.
3.2.4 Povzemanje/citiranje več del znotraj enega odstavka
Včasih se zgodi, da neko trditev znotraj enega odstavka ali celo ene povedi
povzamemo po več avtorjih. V tem primeru navedemo avtorje vseh enot, ki smo jih
povzeli, med posamezne enote pa zapišemo podpičje ( Wink

(gl. Primer Cool

.
Primer 8:
(Kotler, 2002, str. 34–45; Potočnik, 2005, str. 117; Van Weele, 2005, str. 92–107).
3.2.5 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če uporabimo pri pisanju več del istega avtorja, ki so izšla v istem letu, jih ločimo z
malimi črkami ob letnici izida (Priimek, leto in črka, str.) (gl. Primer 9).
Primer 9:
(Bartol, 2003a, str. 15)
(Bartol, 2003b, str. 110)
V poglavju o virih:
Bartol, V. (2003a). Alamut. Ljubljana: Sanje.
Bartol, V. (2003b). Al Araf. Ljubljana: Sanje.
3.2.6 Kako pri sprotnem navajanju literature navesti podatke o avtorjih?
Delo enega avtorja
V tem primeru navedemo za citatom oz. povzetim besedilom v okroglem oklepaju
podatek o avtorju, letu izida in strani, na kateri se citirani oz. povzeti del besedila
nahaja (gl. Primer 10).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

Primer 10:
Ena izmed faz pri računovodstvu je računovodsko nadziranje in kontroliranje. Poteka
v odločevalni in izvajalni funkciji (Dvoršak, 2010, str. 23).
V poglavju o virih:
Dvoršak, J. (2010). Kontroling v zavarovalništvu (1. izd., 1. natis). Ljubljana:
Slovensko zavarovalno združenje.
Delo dveh avtorjev
Kadar citiramo oz. povzemamo besedilo, ki ima dva avtorja, navedemo v okroglem
oklepaju oba avtorja, leto izida in strani, na kateri se citirani oz. povzeti del nahaja.
Pri zapisovanju obeh avtorjev uporabimo veznik IN ne glede na to, v katerem jeziku
je enota, ki jo citiramo ali povzemamo (gl. Primer 11).
Primer 11:
SICRIS je eden od segmentov sistema COBISS.SI. Vodi ga Institut informacijskih
znanosti v Mariboru – bolj znan pod kratico IZUM – po pooblastilu nekdanjega
Ministrstva za znanost in tehnologijo (Devetak in Vukovič, 2002, str. 62).
V poglavju o virih:
Devetak, G. in Vukovič, G. (2002). Marketing izobraževalnih storitev. Kranj: Moderna
organizacija.
Delo treh do petih avtorjev
Če uporabimo gradivo, ki so ga napisali trije, štirje ali pet avtorjev, je postopek
navedbe avtorstva nekoliko drugačen. Ko takšen vir navajamo v besedilu prvič,
navedemo vse avtorje, ki so navedeni (gl. Primer 12), pri nadaljnjem navajanju istega
vira pa uporabimo zgolj podatek o prvem navedenem avtorju na gradivu in pripišemo
kratico et al. (gl. Primer 13). Pri zapisovanju posameznih avtorjev
citiranega/povzetega besedila (gl. Primer 12) pred navedbo zadnjega zapišemo
veznik IN, ne glede na jezik vira.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:57 Prispevkov: 998

Primer 12 – navedba vira prvič:
»Tržna naravnanost organizacij je objekt intenzivnega teoretičnega in empiričnega
proučevanja številnih avtorjev zlasti v zadnjih petnajstih letih« (Trnavčevič, Biloslavo,
Snoj, Logaj in Kodrič, 2007, str. 65).
Primer 13 – ponovna navedba vira:
Zadovoljstvo ciljnih skupin se meri zato, da se pridobi informacije o tem, kako
uspešno organizacija dela, razume in zadovoljuje potrebe, pričakovanja, preference
in hotenja svoje ciljne skupine ter odpravi morebitne pomanjkljivosti, s čimer postane
še boljša (Trnavčevič et al., 2007, str. 121).
V poglavju o virih:
Trnavčevič, A., Biloslavo, R., Snoj, B., Logaj, V. in Kodrič, B. (2007). Ko država
šepeta: marketinška kultura v šoli. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola
za ravnatelje.
Delo več kot šestih avtorjev
Ko imamo pred sabo gradivo, ki ga je napisalo šest ali več avtorjev, prepišemo samo
prvega avtorja, ki je naveden na naslovni strani, in dodamo kratico et al. (gl. Primer
14).
Primer 14:
Razvoj strateškega menedžmenta v organizaciji poteka v štirih korakih (Buble et al.,
2005, str. 13):
1. temeljno finančno planiranje;
2. planiranje zasnovano na predvidevanju;
3. ekstremno naravnano planiranje;
4. strateški menedžment.
V poglavju o virih:
Buble, M. et al. (2005). Strateški menadžment. Zagreb: Sinergija.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli