 |
Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 07:27
Prispevkov: 844
|
 Objavljeno: 17 Okt 2011 08:44 Naslov sporočila: Študijski red na DOBA Fakulteti Maribor SPLOŠNE DOLOČBE |
 |
|
1
V skladu z določbami Zakona o visokem šolstvu ter 35. in 64. členom Statuta DOBA Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor (v nadaljevanju: DOBA Fakulteta) je senat DOBA Fakultete na 17. seji dne 10. 3. 2010 sprejel naslednji
Študijski red
na DOBA Fakulteti Maribor
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina pravilnika)
Študijski red določa pravila na DOBA Fakulteti v zvezi z:
organiziranostjo in izvajanjem študijskih programov,
preverjanjem in ocenjevanjem znanja,
priznavanjem in uveljavljanjem izpitov ter drugih znanj,
različnimi možnostmi napredovanj,
ponavljanjem letnika in napredovanjem študija po prekinitvi,
vzporednim študijem,
pripravo na zaključna dela,
prehajanjem med šolami,
individualnim študijem in
šolnino ter drugimi prispevki
za vse oblike izvajanja študijskega procesa na DOBA Fakulteti.
ORGANIZIRANOST IN IZVAJANJE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
2. člen
(Pravne podlage za vpis in trajanje)
Pogoji za vpis v študijske programe na DOBA Fakulteti in trajanje študijskih programov so določeni z Zakonom o visokem šolstvu, posameznim študijskim programom in razpisom za vpis.
3. člen
(Pravna podlaga za pridobite strokovnega naslova)
Po zaključenem študijskem programu študent pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in študijskim programom.
4. člen
(Podlaga za način študija)
Način izvedbe študija je določen z akreditiranim študijskim programom.
5. člen
(Izvedba izrednega študija)
Izvedba posameznega študijskega programa za izredne študente je organizacijsko, po obsegu ter časovno prilagojena zaposlenim študentom.
Izredni študij se izvaja modularno.
Obremenitev študenta je v skladu z določili ECTS.
S podporo informacijsko-komunikacijske tehnologije pedagoškega procesa se lahko kontaktne ure nadomestijo z drugačnimi oblikami dela (npr. kombiniran študij ali blended learning) ob upoštevanju določil ECTS.
Obveznosti izvajalca pri izrednem načinu študija so dodatno opredeljene v Pogodbi o izobraževanju na DOBA Fakulteti.
2
6. člen
(Pogoji za izvedbo izbirnega modula ali predmeta)
Predmeti izbirnega modula in izbirni predmeti se izvedejo v primeru, da je določen izbirni modul in da je določene izbirne predmete izbralo najmanj 20 študentov.
Pri opravljanju poljubnega izbirnega predmeta ali diferencialnih izpitov šola študentom ne zagotavlja, da se mu izvedba predmeta ne pokriva z izvedbo kakšnega drugega predmeta.
VSEŢIVLJENJSKOST UČENJA – VKLJUČEVANJE V IZOBRAŢEVANJE NA DOBA FAKULTETI
7. člen
(Vključitev v študij kot občan)
Kandidati za študij in drugi zainteresirani posamezniki se lahko vključijo v izobraževanje na DOBA Fakulteti in opravljajo študijske obveznosti kot občani pod enakimi pogoji kot vpisani študenti.
Posamezniki se vključijo v izobraževanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za vpis v posamezne študijske programe na DOBA Fakulteti.
Vključijo se lahko:
v neomejeno število posameznih predmetov,
v dele študijskega programa,
v tradicionalnem študiju ali v študiju na daljavo.
Po opravljenih študijskih obveznostih prejmejo potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih s podatkom o pridobljenih ECTS.
Če kandidat, ki opravlja obveznosti kot občan, izpolni vse pogoje za opravljanje zaključne strokovne naloge ali magistrske naloge, lahko pristopi k opravljanju le-te in zaključi študij po veljavnem študijskem programu.
Vključitev v izobraževanje kot občan na DOBA Fakulteti je plačljiva v skladu s cenikom, ki ga sprejme Upravni odbor DOBA Fakultete.
Posamezniki, vključeni v izobraževanje na DOBA Fakulteti kot občan, nimajo statusa študenta.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
8. člen
(Oblike in področja preverjanja in ocenjevanja znanja)
Uspešnost študenta pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljene s študijskim programom in učnim načrtom predmeta.
Področje preverjanja in ocenjevanja znanja študentov, kot na primer:
načine in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja
vrste izpitov
pogoji za pristop k izpitu
način opravljanja izpitov
predčasno in izredno opravljanje ter ponavljanje izpitov
izpitni roki
prijava in odjava izpita
ocenjevanje znanja
kršitve izpitnega reda
izpitni režim
opravljanje obveznosti na drugih visokošolskih zavodih
natančneje ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na DOBA Fakulteti .
3
9. člen
(Zaključek študija)
S posameznim študijskim programom so določeni pogoji zaključka študija.
Področje diplomiranja v visokošolskih strokovnih študijskih programih natančneje določa Pravilnik o diplomiranju v prvostopenjskih visokošolskih programih.
Področje izdelave magistrske naloge v magistrskem študijskem programu natančneje določa posebni interni akt.
PRIZNAVANJE IN UVELJAVLJANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH S FORMALNIM ALI NEFORMALNIM IZOBRAŢEVANJEM
10. člen
(Vrste priznavanja, postopek, plačilo)
Kandidati lahko uveljavljajo in prosijo za:
priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v formalnih izobraževalnih programih,
priznavanje in uveljavljanje znanj in spretnosti, pridobljenih z neformalnim, izobraževanjem ter z delom, samoizobraževanjem ali izkustvenim učenjem,
priznavanje strokovne prakse.
Postopek priznavanja in uveljavljanja znanj in spretnosti je določen v Pravilniku o priznavanju in uveljavljanju znanj in spretnosti.
Predhodno priznavanje in uveljavljanje je plačljivo. Stroške postopka predhodnega priznavanja in uveljavljanja plača kandidat na podlagi veljavnega cenika storitev za tekoče študijsko leto.
Študent visokošolskih strokovnih študijskih programov v primeru priznavanja in uveljavljanja ni upravičen do znižanja šolnine na osnovi priznanih predmetov oziroma kreditnih točk.
Študent magistrskega študijskega programa je upravičen do znižanja šolnine samo v primeru, da ima študent predmet v celoti priznan.
NAPREDOVANJE V PROGRAMU
11. člen
(Napredovanje v programu)
Napredovanje v programu je določeno s študijskim programom.
NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK
12. člen
(Pogoji za napredovanje v višji letnik)
Študent se lahko vpiše v višji letnik, ko je za letnik, v katerega je vpisan, opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom.
13. člen
(Rok za vpis)
Študent se vpiše v višji letnik najkasneje do 30. septembra. To določilo velja tudi za študente, ki ponavljajo letnik.
Študentu, ki se iz upravičenih razlogov ni uspel vpisati v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko Komisija za študentske zadeve na podlagi prošnje odobri naknaden vpis.
4
IZJEMNO NAPREDOVANJE
14. člen
(Pogoji za izjemno napredovanje in postopek)
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah in podobni razlogi.
O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve, ki študentu določi še morebitne druge pogoje za tak vpis. Študent odda prošnjo za izjemni vpis v višji letnik in navede upravičene razloge ter priloži potrebno dokumentacijo.
15. člen
(Finančni pogoji)
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, če izpolnjuje pogoje 14. člena in če je poravnal vse finančne obveznosti za prejšnje letnike.
16. člen
(Število izjemnih napredovanj)
Vsak študent lahko izkoristi pravico do vpisa v višji letnik iz razlogov, navedenih v 14. členu samo enkrat v času študija. Izjema je le materinstvo, kjer se študentki materi, ki v času študija rodi, lahko omogoči izjemen vpis za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
PREDČASNO OPRAVLJANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI
17. člen
(Vrste predčasnih opravljanj)
Študent lahko predčasno opravlja predmete in/ali izpite.
Predčasno opravljanje obveznosti pri predmetih
18. člen
(Pravica do predčasnega opravljanja obveznosti pri predmetih)
Študent ima pravico opravljati obveznosti pri predmetih tudi predčasno, tako da se vključi v posamezni predmet.
Študent lahko predčasno opravlja le obveznosti pri predmetih, ki se izvajajo v tekočem študijskem letu in v skladu z organizacijo študija na šoli.
Študent tradicionalnega študija lahko opravlja obveznosti pri predmetu predčasno v tradicionalnem študiju in študiju na daljavo.
Študent študija na daljavo opravlja obveznosti pri predmetu predčasno v študiju na daljavo.
19. člen
(Pogoji in postopek za predčasno opravljanje obveznosti pri predmetih)
Študent mora javiti referatu najkasneje 20 dni pred pričetkom predmeta, pri katerem namerava opravljati obveznosti predčasno in v katerem načinu (tradicionalni način študija, študij na daljavo).
DOBA Fakulteta študentu omogoči opravljanje obveznosti pri predmetu, če za to obstajajo materialni in prostorski pogoji.
5
20. člen
(Izvedba predčasnega opravljanja obveznosti pri predmetu)
Študent poskrbi za uskladitev urnika s svojimi ostalimi študijskimi obveznostmi sam.
Študent opravi vse obveznosti pri predmetu (80% prisotnost na vajah, obvezne študijske aktivnosti pri študiju na daljavo, priprava seminarskih, projektnih nalog…), v skladu s študijskim programom in učnim načrtom predmetov.
21. člen
(Gradiva)
DOBA Fakulteta študentu omogoča brezplačna gradiva oziroma dostop do gradiv za predmete, pri katerih ima DOBA Fakulteta lastna študijska gradiva.
Predčasno opravljanje izpitov
22. člen
(Pogoji za predčasno opravljanje izpitov)
Študentom se omogoči predčasno opravljanje izpitov. Študent mora pred opravljanjem izpita po dogovoru z nosilcem predmeta opraviti vse predvidene študijske obveznosti, ne da bi se mu bilo potrebno vključiti v izvedbo predmeta. Študent se o načinu opravljanja študijskih obveznosti individualno dogovori z nosilcem predmeta, kateremu predloži pisni sklep o predčasnem opravljanju izpita.
Študent lahko predčasno opravlja le tiste izpite, ki se izvajajo v tekočem študijskem letu.
Študent opravi izpite v za to predpisanih izpitnih rokih.
Predčasno opravljanje izpita lahko dovoli Komisija za študentske zadeve na pisno prošnjo študenta, če ima študent pri študiju povprečno oceno najmanj 9. Študent odda prošnjo na obrazcu P, ki je priloga tega akta. Študent k prošnji priloži potrdilo o opravljenih izpitih z izpisom povprečne ocene.
IZREDNO OPRAVLJANJE IZPITOV
23. člen
(Pogoji za izredno opravljanje izpitov)
Študent ima pravico opravljati izpit tudi izredno - to je izven razpisanih rokov, ki so razpisani za program in način študija, v katerega je študent vpisan. Študent lahko opravlja izpite izredno v programu in načinu študija, v katerega je vpisan.
Izredno opravljanje izpita lahko dovoli Komisija za študentske zadeve na podlagi pisne prošnje študenta, če so podani upravičeni razlogi kot npr. odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju, predčasen zaključek študija zaradi kariernih možnosti, odlični študijski rezultati, priznani izpiti ipd.
Prošnjo odda na obrazcu P, ki je priloga tega akta. Študent k prošnji priloži dokazilo o zgoraj navedenih razlogih.
Študent ima pravico pristopiti k izpitu, ko ima opravljene vse obveznosti iz predmeta.
Študent se o opravljanju izpita individualno dogovori z nosilcem predmeta ter z referatom.
Študent se prijavi s prijavnico, ki jo naroči v referatu.
6
NAČINI OPRAVLJANJA ZAOSTALIH ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI
24. člen
(Način opravljanja vseh študijskih obveznosti)
Študent, ki opravlja vse študijske obveznosti, le-te opravi v načinu študija, v katerega je oz. je bil vpisan.
Obveznosti opravlja pod pogoji, ki veljajo za tekoče študijsko leto (tip obveznosti, vsebina obveznosti, kriteriji preverjanja in ocenjevanja).
25. člen
(Način opravljanja dela študijskih obveznosti)
Študent, ki opravlja del študijskih obveznosti, le-te opravi v načinu študija, v katerega je oz. je bil vpisan.
Obveznosti opravlja pod pogoji, ki veljajo za tekoče študijsko leto (tip obveznosti, vsebina obveznosti, kriteriji preverjanja in ocenjevanja).
POSTOPEK OPRAVLJANJA ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI
Opravljanje vseh študijskih obveznosti
26. člen
(Postopek)
V kolikor študentu iz prejšnjih študijskih let pri predmetih ostanejo neopravljene aktivnosti v celoti, ki so pogoj za pristop k izpitu, se mora študent v tekočem letu prijaviti na ponovno opravljanje obveznosti pri predmetu.
Študent se prijavi najkasneje 10 dni pred pričetkom predmeta v referatu.
Študent dobi aktiven dostop do predmeta (portal, BB), ko plača stroške po veljavnem ceniku.
Študent opravlja študijske obveznosti pod pogoji za tekoče študijsko leto.
Opravljanje dela študijskih obveznosti
27. člen
(Postopek)
V kolikor študentu iz prejšnjih študijskih let pri predmetih ostane le del neopravljenih aktivnosti (npr. seminarska naloga), ki so pogoj za pristop k izpitu, študent individualno kontaktira nosilca predmeta za opravljanje manjkajočih obveznosti.
Študent sam poskrbi za vsa potrebna gradiva, ki jih potrebuje za opravljanje zaostalih študijskih obveznosti.
Študijske obveznosti študent opravlja pod pogoji za tekoče študijsko leto.
Nosilec predmeta zapiše podatek o opravljenih študijskih obveznostih na zapisnik o izpitu ali na Zapisnik o opravljanju manjkajočih obveznosti, ki mu ga posreduje študent. Zapisnik nosilec predmeta posreduje referatu, ki oceno vnese v evidenco.
Opravljanje izpita
28. člen
(Postopek)
V kolikor študentu iz prejšnjih študijskih let pri predmetih ostane le izpit, študent individualno kontaktira nosilca predmeta v zvezi z opravljanjem izpita (vsebine, gradivo…).
7
Študent sam poskrbi za vsa potrebna gradiva, ki jih potrebuje za opravljanje izpita.
Študent opravlja študijske obveznosti pod pogoji za tekoče študijsko leto.
Študent se lahko prijavi na razpisan izpitni rok.
PONAVLJANJE LETNIKA
29. člen
(Pogoji za ponavljanje letnika)
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija ponavlja letnik in s tem ohrani status študenta.
Študent lahko ponavlja letnik pod pogoji, določenimi s študijskim programom.
Študent ima pravico samo enkrat ponavljati letnik v času študija.
30. člen
(Postopek in finančne obveznosti)
Študent lahko letnik ponavlja, če je poravnal vse finančne obveznosti.
Študent odda prošnjo za ponavljanje letnika na obrazcu P. Prošnjo obravnava Komisija za študentske zadeve.
Študent pri ponavljanju letnika poravna vpisnino in šolnino po veljavnem ceniku.
ZAČASNA PREKINITEV ŠTUDIJA (PAVZIRANJE)
31. člen
(Pogoji za prekinitev)
Študent ima pravico do začasne prekinitve študija.
Študent, ki nima pogojev za napredovanje v višji letnik in je že ponavljal letnik, začasno prekine študij (pavzira).
32. člen
(Obdobje prekinitve, status in moţnosti nadaljevanja)
Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, po katerem se je vpisal.
Če sta minili več kot dve leti od prekinitve študija, mora študent, če želi nadaljevati študij, oddati prošnjo na obrazcu P. Komisija za študentske zadeve v skladu s spremembami programa študentu določi pogoje za nadaljevanje študija (dodatne študijske obveznosti).
Če od dneva opravljanja zadnjega izpita oz. opravljenih vseh študijskih obveznosti do oddaje zaključne strokovne naloge nista minili dve leti, se ne šteje, da je študent prekinil študij.
Redni študent v času prekinitve izgubi status študenta.
33. člen
(Pravice in obveznosti študenta v času prekinitve)
Študent v primeru nadaljevanja študija po prekinitvi poravna vse finančne obveznosti, ki so nastale pred prekinitvijo študija.
V času prekinitve študija ima blokiran dostop do informacijske podpore študiju.
8
Študent, ki začasno prekine študij, lahko opravlja študijske obveznosti pri posameznih predmetih, če plača evidenčni vpis in študijske prispevke po veljavnem ceniku.
Študent pri ponovni vključitvi v študij poravna stroške vpisnine in šolnine po veljavnem ceniku za tekoče študijsko leto.
34. člen
(Postopek prekinitve študija)
Študent v referat pošlje uradno sporočilo o prekinitvi študija z navedbo razloga prekinitve v pisni obliki.
Referat študentu blokira dostop do informacijske podpore študiju.
VZPOREDNI ŠTUDIJ
35. člen
(Pogoji za vzporedni vpis)
Študent je lahko vzporedno vpisan v drug študijski program. Pogoje urejata Zakon o visokem šolstvu in Statut DOBA Fakultete.
PRIPRAVA NA ZAKLJUČNO STROKOVNO NALOGO OZ. MAGISTRSKO NALOGO
36. člen
(Zaključek študija)
Zaključek študija je opredeljen s posameznim študijskim programom.
Postopek priprave in zagovora zaključne strokovne naloge ali magistrske naloge in postopek opravljanja diplomskih predmetov je natančneje določen s Pravilnikom o diplomiranju v prvostopenjskih visokošolskih programih oz. ustreznim internim aktom v drugostopenjskih študijskih programih.
POGOJNI VPIS
37. člen
(Pogoji in postopek za pogojni vpis)
Študent, ki mu za izpolnjevanje pogojev za vpis v višji letnik študija manjkajo opravljene študijske obveznosti v obsegu 15 ECTS, lahko odda prošnjo za pogojni vpis na obrazcu P.
Prošnjo obravnava Komisija za študentske zadeve, ki v sklepu določi rok za dokončanje opravljanja zaostalih študijskih obveznosti.
EVIDENČNI VPIS
38. člen
(Pogoji za evidenčni vpis)
Evidenčno se vpiše študent, ki nima pogojev za vpis v višji letnik ali nima pogojev za pogojni vpis in je že izkoristil možnost ponavljanja.
Prav tako mora študent poravnati evidenčni vpis v primeru, da mu do zaključka zadnjega letnika manjkajo še izpiti in druge zaostale študijske obveznosti do zaključka študija.
Znesek evidenčnega vpisa je določen s cenikom tekočega študijskega leta. Študent mora poravnati tudi strošek opravljanja izpita, ki je določen s cenikom tekočega študijskega leta.
Študentu, ki do zaključka študija ostane le še zaključna strokovna naloga ali magistrska naloga, ni potrebno plačati evidenčnega vpisa največ eno leto po zadnjem vpisu.
9
ABSOLVENTSKI STAŢ
39. člen
(absolventski staţ)
Študent ima po zaključku zadnjega letnika študija dvanajst mesecev absolventskega staža. V času absolventskega staža lahko študent uveljavlja pravice statusa študenta.
Ob vpisu v absolventski staž mora študent poravnati strošek vpisnine, ki je določen s cenikom tekočega študijskega leta. Študent mora poravnati tudi strošek opravljanja izpita, ki je določen s cenikom tekočega študijskega leta.
PREHAJANJE MED PROGRAMI OZIROMA ŠOLAMI
40. člen
(Pravna podlaga za prehajanje)
V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi se lahko študent, ki je opravil del študijskih obveznosti v drugem programu oz. na drugem višješolskem ali visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali tujini, vpiše v visokošolski strokovni študijski program oziroma v magistrski študijski program.
ŠOLNINA IN DRUGI PRISPEVKI
41. člen
(Določanje višine šolnine)
Višino šolnine in drugih prispevkov sprejme Upravni odbor DOBA Fakultete za vsako tekoče študijsko leto posebej s cenikom.
POSTOPEK KOMISIJE ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE
42. člen
(Postopek, roki)
Kandidat odda prošnje v referatu za študentske zadeve ali po pošti na naslov komisije.
Vse popolne prošnje, ki prispejo do vključno 25. v mesecu, bo komisija obravnavala in izdala sklep v roku 60 dni od datuma, ki je določen za oddajo prošenj.
Komisija ne zaseda v obdobju med 15. 7. in 25. 8.
Kandidati imajo pravico do pritožbe v roku 15 dni od prejema sklepa. Pritožba mora vsebovati obrazložitev. Pritožbo ponovno obravnava komisija. Sklep o pritožbi je dokončen.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(Uporaba aktov)
V primerih, ki jih ne določa ta študijski red, se uporabljajo določila naslednjih aktov DOBA Fakultete:
Statut visokošolskega zavoda DOBA Fakultete,
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na DOBA Fakulteti,
Pravilnik o diplomiranju v prvostopenjskih visokošolskih programih oz. ustrezni interni akt v drugostopenjskih študijskih programih,
Pravilnik o priznavanju in uveljavljanju znanj in spretnosti.
10
44. člen
(Tolmačenje)
Določbe Študijskega reda tolmači Senat DOBA Fakultete.
Vse spremembe in dopolnitve Študijskega reda DOBA Fakultete morajo biti v pisni obliki in sprejete po postopku, po katerem je bil sprejet Študijski red na DOBA Fakulteti.
45. člen
(Veljavnost)
Študijski red stopi v veljavo naslednji dan po sprejetju.
Z dnem uveljavitve tega študijskega reda preneha veljati Študijski red na VPŠ DOBA z dne 23. 9. 2009.
46. člen
(Objava študijskega reda)
Čistopis študijskega reda se objavi v spletnih okoljih DOBA Fakultete.
Maribor, 10. 3. 2010
Predsednik senata DOBA Fakultete
mag. Viktor Lednik |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
