 |
Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.08. 2009, 07:27
Prispevkov: 844
|
 Objavljeno: 30 Apr 2011 10:12 Naslov sporočila: Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Program PODIPL |
 |
|
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo
Program
PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA
za študijsko leto 2008-2009
LJUBLJANA 2008
Pomembnejši podatki o Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani
Poštni naslov Fakulteta za strojništvo
Aškereva 6
1000 Ljubljana
Telefon (01) 4771-200
Telefax (01) 251-8567
E-mail dekanat@fs.uni-lj.si
Dekan prof.dr. Jožef Duhovnik, univ.dipl.inž.stroj.
telefon: (01) 4771 - 144
(01) 4771 - 200 (interna 416)
Prodekan za pedagoško delo- prof.dr.Mirko udina, univ.dipl.inž.stroj.
univerzitetni in doktorski študij telefon: (01) 4771 - 200 (interna 443)
Prodekan za pedagoško delo- izr.prof.dr.Iztok Golobi, univ.dipl.inž.stroj.
visokošolski strokovni študij telefon: (01) 4771 - 200 (interna 420)
Prodekan za prof.dr. Boris Štok, univ.dipl.inž.stroj.
bolonjsko prenovo telefon: (01) 4771 - 200 (interna 427)
Prodekan za znanstveno izr.prof.dr.Mitjan Kalin, univ.dipl.inž.stroj.
raziskovalno delo telefon: (01) 4771 - 200 (interna 462)
Prodekan za prof.dr. Janez Tušek, univ.dipl.inž.stroj.
novogradnjo telefon: (01) 4771 - 200 (interna 205)
Tajnik fakultete doc.dr.Tone ešnovar, univ.dipl.inž.stroj.
telefon: (01) 4771 - 142
II UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
K A Z A L O
stran
1. Magistrski in doktorski študij strojništva 4
1.1. Cilji podiplomskega študija 4
1.2. Predstavitev podiplomskega študija 4
1.3. Vpisni pogoji 5
1.4. Pogoji za napredovanje 6
1.5. Podroja podiplomskega študija strojništva 6
1.6. Izvajanje študija 7
1.7. Predmetnik študijskega programa 7
1.8. Kreditni sistem študija 8
1.9. Pogoji za dokonanje magistrskega študija in znanstveni naslov 10
1.10. Pogoji za dokonanje doktorskega študija in znanstveni naslov 10
1.11. Razpis za vpis in prijave 11
1.12. Vpisnina 11
1.13. Predmeti podiplomskega študija strojništva in nosilci predmetov 12
2. Vsebina predmetov podiplomskega študija strojništva in študijska
literatura 15
2.1. Skupni izbirni predmeti za celotni program 15
2.2. Izbirni predmeti za konstrukcijsko mehansko podroje 28
2.3. Izbirni predmeti za podroje energetike in procesnega strojništva 38
2.4. Izbirni predmeti za podroje avtomatizacije, proizvodne
kibernetike in mehatronike 42
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana III
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
V šolskem letu 2008/2009 Fakulteta za strojništvo organizira magistrski in doktorski podiplomski študij
strojništva in sodeluje pri univerzitetnem podiplomskem študiju Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani.
V šolskem letu 2008/2009 bo fakulteta v sodelovanju s šestimi partnerskimi univerzami iz Evropske
skupnosti priela izvajati tudi program evropskega podiplomskega študija inženirske reologije –
EURHEO v okviru programa Erasmus Mundus.
1. MAGISTRSKI IN DOKTORSKI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA
1.1 Cilji podiplomskega študija
Cilj podiplomskega študija je izobraževati nadpovpreno uspešne diplomante dodiplomskih univerzitetnih
študijskih programov in jih usposobiti za samostojno znanstvenoraziskovalno delo ter ustvarjanje novega
znanja na podroju strojniških ved za potrebe slovenskega gospodarstva in samostojne in univerzitetne
raziskovalne inštitute.
Kandidat podiplomskega študija bo v asu študija osvojil metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela in
si pridobil potrebne sposobnosti za samostojno in skupinsko reševanje znanstvenih nalog.
S pridobljenimi znanji in izkušnjami bo lahko magister oz. doktor znanosti opravljal samostojna
raziskovalna in razvojna dela in bo usposobljen za vodenje znanstvenoraziskovalnih nalog in projektov
na univerzi, v samostojnih inštitutih ter v inštitutih in razvojnih oddelkih industrijskih družb.
1.2 Predstavitev podiplomskega študija
Vsak kandidat podiplomskega študija strojništva se vpiše najprej na magistrski študij, kjer so dve
leti organizirana predavanja, vaje in seminarji ter druge oblike študija. Neposredno po vpisu kandidata v
prvi letnik, podiplomska komisija na predlog predvidenega mentorja kandidatu registrira širše
raziskovalno podroje in predlaga izbor predmetov iz predmetnika podiplomskega študija.
Za osvojitev osnovnih znanj za uspešno raziskovalno delo se kandidatu odobrijo štirje predmeti, dva
seminarja ter naslov magistrskega dela in imenuje mentorja.
Po uspešno opravljenih seminarjih in izpitih kandidat izdela magistrsko delo, v katerem obravnava svoje
raziskovalno delo. Rezultati magistrskega dela kandidata morajo ustrezati odobreni temi. Magistrsko delo
mora vsebovati izjavo, da le-to predstavlja rezultate samostojnega znanstvenoraziskovalnega dela na
osnovi sodelovanja z mentorjem.
Na doktorski študij se lahko vpiše kandidat, ki ima zakljuen magistrski študij. Doktorski študij traja
oz. doktorska tema je veljavna najve štiri leta od dneva, ko je bila kandidatu na Senatu Univerze v
Ljubljani odobrena tema doktorske disertacije in imenovan mentor. Rezultati znanstvenoraziskovalnega
dela v okviru odobrene doktorske teme morajo biti plod kandidatove ustvarjalnosti pod vodstvom
imenovanega mentorja.
Neposreden prehod na doktorski študij: Kandidatu, ki je na magistrskem študiju opravil vse predpisane
obveznosti (to je, e ima 90 kreditnih tok ali opravljenih vseh šest obveznosti magistrskega študija s
povpreno oceno vsaj prav dobro (9)) razen izdelave magistrske naloge, lahko Senat Fakultete za
strojništvo dovoli neposreden prehod na doktorski študij (Statut UL, 99. len).
Kandidatu se lahko odobri neposreden prehod na doktorski študij tudi v primeru, e dosega 60 kreditnih
tok (opravljene štiri obveznosti magistrskega študija s povpreno oceno prav dobro (9)) in ima objavljen
lanek oz. potrdilo o sprejetju lanka v objavo.
Predlog za neposreden prehod na doktorski študij poda mentor kandidata, obravnava komisija za
podiplomski študij, sprejme pa Senat Fakultete za strojništvo ob vpisu v 3. letnik.
4 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Temo doktorske disertacije predlaga kandidat. Senat Fakultete za strojništvo imenuje komisijo za oceno
predlagane teme. Ko je ocena teme uradno predložena, jo Senat Fakultete za strojništvo pregleda in v
primeru pozitivnega mnenja pošlje predlog teme za doktorsko disertacijo v sprejem Senatu Univerze v
Ljubljani. Po sprejemu teme in imenovanju mentorja in somentorj-a/-ev, lahko kandidat uradno prine z
delom na odobreni temi.
1.3 Vpisni pogoji
V podiplomski študij strojništva se lahko neposredno po diplomi vpiše diplomant univerzitetnega študija,
ki je v zadnjih dveh letnikih oz. dveh in pol (pri 9-semestrskem študiju) dosegel povpreno oceno najmanj
pravdobro ( .
Po dveh letih praktinih izkušenj v inženirski stroki pa se lahko vpiše tudi diplomant univerzitetnega
študija, ki ima nižjo povpreno oceno od pravdobro (.
Število vpisnih mest je 100. e bo število prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vstopne pogoje za vpis
bistveno veje od razpisanega števila vpisnih mest, bo Senat fakultete odloal o omejitvi vpisa. e bo
sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati, ki izpolnjujejo vstopne pogoje, izbrani po naslednjih
kriterijih:
Kandidati, ki so v zadnjih dveh letnikih oz. dveh in pol (pri 9-semestrskem študiju) univerzitetnega
študija dosegli povpreno oceno najmanj pravdobro ( bodo izbrani še glede na:
povpreno skupno oceno izpitov / vaj v zadnjih dveh letnikih oz. dveh in pol (pri 9-semestrskem
študiju) univerzitetnega študija…….........…. do 70 % tok
8 - 8.49 = 17,5% 8.50 - 8.99 = 35% 9 - 9.49 = 52,5% 9.50 - 10 = 70%
povpreno skupno oceno izpitov / vaj v vseh letnikih univerzitetnega študija s tem, da je povprena
ocena vsaj dobro (7) …..……................. do 30 % tok
7 - 7.49 = 5% 7.50 - 7.99 =10% 8 - 8.49 = 15% 8.50 - 8.99 = 20% 9 - 9.49 = 25% 9.50 - 10 =
30%
Kandidati univerzitetnega študija, ki imajo nižjo povpreno oceno od pravdobro (8 )in imajo najmanj
dve leti inženirskih izkušenj pa bodo izbrani še glede na:
povpreno skupno oceno izpitov / vaj v zadnjih dveh letnikih oz. dveh in pol (pri 9-semestrskem
študiju) univerzitetnega študija..........……… do 30 % tok
6 - 6.99 = 7,5% 7 - 7.99 =15% 8 - 8.99 = 22,5% 9 - 10 = 30%
povpreno skupno oceno izpitov / vaj v vseh letnikih univerzitetnega
študija .............………………………………………………..…. do 30 % tok
6 - 6.99 = 7,5% 7 - 7.99 = 15% 8 - 8.99 = 22,5% 9 - 10 = 30%
delovne izkušnje ......………............................................….…… do 40 % tok
od 2 do 4 let ......……... 20 %
od 4 in ve let ......…... 40 %
Na seznam sprejetih kandidatov se uvrstijo še vsi kandidati z enakim številom tok, ki jih je dosegel
zadnji kandidat glede na število razpisanih vpisnih mest.
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 5
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
1.4 Pogoji za napredovanje
Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik:
Kandidat mora opraviti obveznosti v vrednosti najmanj 45 KT (kreditnih tok). *
Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik pri neposrednem prehodu na doktorski študij:
Kandidat, ki bo nadaljeval študij na doktorskem študiju z neposrednim prehodom, mora zbrati 90 KT
(opravljene vse obveznosti magistrskega študija) s povpreno oceno pravdobro (9); objavljeni lanek oz.
potrdilo o objavi pa lahko predloži ob vpisu v 4. letnik ali najmanj 60 KT (4 opravljene obveznosti: izpite
oz. seminarje) s povpreno oceno pravdobro (9) in imeti objavljen lanek oz. potrdilo o objavi lanka v
znanstveni reviji.
Kandidat mora podpisati izjavo o nadaljevanju študija na doktorskem študiju. Izjavo mora podpisati tudi
mentor.
Pogoji za napredovanje iz 3. v 4. letnik pri neposrednem prehodu na doktorski študij:
Kandidat mora zbrati 90 KT in imeti objavljen znanstveni lanek oz. potrdilo o objavi lanka ter odobren
neposreden prehod na doktorski študij na Univerzi v Ljubljani, s soglasjem k temi doktorske disertacije.
Kandidati, ki so zakljuili magistrski študij, lahko nadaljujejo na doktorskem študiju.
1.5 Podroja podiplomskega študija strojništva:
A. Konstrukcijsko mehansko
B. Energetika in procesno strojništvo
C. Avtomatizacija, proizvodna kibernetika in mehatronika
*Opomba: se zane uporabljati za študente, vpisane v prvi letnik od š.l. 2004/2005 dalje
6 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
1.6 Izvajanje študija
Podiplomski študij je redni študij ne glede na to ali je kandidat zaposlen ali ne.
Magistrski študij strojništva poteka po enotnem izpitno-seminarskem nainu študija.
Kandidat mora opraviti štiri izpite in dva seminarja, kjer poroa o opravljenem raziskovalnem delu na
magistrski nalogi. Pri izbiri predmetov se predpiše vsaj en (1) predmet iz nabora skupnih izbirnih
predmetov (toka 1.13). Kandidatu, ki bo opravljal eksperimentalne raziskave v okviru magistrskega dela,
se priporoa tudi izbira predmeta Eksperimentalne metode v raziskovalnem delu. Med izbranimi oz.
predpisanimi predmeti je lahko eden tudi iz nabora podiplomskih študijskih programov drugih fakultet
oziroma druge univerze. Med podiplomskimi predmeti z organiziranim študijem na drugih fakultetah
lahko mentor izbere le en predmet s 15 KT (kreditnimi tokami). e izbrani predmet iz podiplomskega
študijskega programa iz druge fakultete ni v predpisanem obsegu 15 KT, se lahko kandidatu predpiše tudi
dodatni seminar, kar je v dogovoru med kandidatovim mentorjem in nosilcem predmeta na drugi
fakulteti.
Kandidat magistrskega ali doktorskega študija je do oddaje magistrskega dela ali doktorske disertacije
dolžan opraviti izpite iz štirih podiplomskih predmetov in uspešna zagovora dveh seminarjev. Izbiro
predmetov in vsebine seminarjev sprejme podiplomska komisija izmed predmetov podiplomskega študija
strojništva ter predmetov, ki so v okviru podiplomskega študija drugih lanic Univerze v Ljubljani
oziroma drugih univerz. Izbor predmetov in seminarskih tem mora zajeti temeljno znanje o metodologiji
znanstvenoraziskovalnega dela in znanje, ki je pretežno vezano na raziskovalno podroje, ki ga je
kandidat izbral. Interdisciplinarnost je pri tem zaželjena.
Podiplomska komisija lahko na mentorjev predlog kandidatu predpiše še dodatne izpite oziroma druge
obveznosti, e je to potrebno za kakovostno izvedbo magistrskega dela oz. doktorske disertacije.
Na mentorjev pisni predlog podiplomska komisija kandidatu registrira okvirni naslov magistrskega dela,
imenuje mentorja, predpiše posamezne izpite in izpraševalce / nosilce ter imenuje komisijo, pred katero
mora kandidat opravljati posamezne seminarje. Po potrditvi registracije lahko kandidat zane opravljati
prvi seminar oz. prvi izpit. Zagovore seminarjev na mentorjev predlog objavi prodekan za pedagoško delo
in so javni. Uspešnost seminarja in izpita se ocenjuje z ocenami.
Po izpolnjeni polovici študijskih obveznosti, pri emer mora kandidat opraviti vsaj dva izpita,
podiplomska komisija na mentorjev predlog kandidatu potrdi ali pa spremeni predhodno registriran
program in kandidatu izda odlobo.
1.7 Predmetnik študijskega programa
Posamezen podiplomski predmet je uvršen ali v skupino osnovnih predmetov ali v eno od podronih
skupin. Predmeti podiplomskega študija so navedeni v toki 1.13.
Vsak podiplomski predmet zajema skupno 75 ur predavanj, vaj in drugih oblik študija. Pri štirih izbranih
predmetih in dveh seminarjih celotna ponudba posameznemu kandidatu ne sme presegati 450 ur
neposredne obremenitve.
Razmerje predavanj, vaj in drugih oblik študija je prosto in je odvisno predvsem od tipa predmeta
(fundamentalno analitien, aplikativno numerien, specifino strokoven, aplikativen in drugo) ter od
števila vpisanih študentov pri posameznem predmetu.
Predavanja pri posameznih podiplomskih predmetih lahko potekajo, e je za predmet prijavljenih vsaj pet
ali ve kandidatov. e je prijavljenih manj kot pet kandidatov, poteka študij v mentorski obliki s
samostojnim študijem po predpisani strokovni literaturi in ob intenzivnih konzultacijah z mentorjem in
nosilcem predmeta podiplomskega študija ter obasnih seminarjev.
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 7
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
1.8 Kreditni sistem študija
Magistrski in doktorski študij se ovrednosti s kreditnimi tokami (KT), in sicer:
- posamezen izbirni predmet oz. posamezen seminar ............................... 15 KT,
- magistrsko delo ....................................................................................... 30 KT,
- doktorska disertacija ............................................................................... 150 KT.
MAGISTRSKI ŠTUDIJ, ki obsega dve leti oz. štiri semestre organiziranega študija in izdelavo
magistrskega dela, je ovrednoten s 120 KT.
Študijske obveznosti magistrskega študija:
Nain študija
izpitno-seminarski
(4+2)
Letnik Predmet Ure Kreditne toke -KT
prvi izbirni predmet 1 75 15
prvi " 2 75 15
prvi seminar 1 75 15
drugi izbirni predmet 3 75 15
drugi " 4 75 15
drugi seminar 2 75 15
SKUPAJ 450 90
Obseg organiziranega
študija 450 90
Magistrsko delo – individualno
raziskovalno delo 30
SKUPNO število KT 120
Pri magistrskem študiju lahko kandidat le 1 (en) izbirni predmet (najve 15 KT) zamenja s predmetom na
drugih fakultetah - lanicah Univerze v Ljubljani oz. drugih univerzah v okviru programa podiplomskega
študija.
8 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
DOKTORSKI ŠTUDIJ, ki obsega štiri leta oz. dve leti - štiri semestre organiziranega študija in izdelavo
doktorske disertacije, je ovrednoten z 240 KT.
Študijske obveznosti doktorskega študija:
Nain študija
izpitno - seminarski
(4+2)
Letnik Predmet Ure Kreditne toke - KT
prvi izbirni predmet 1 75 15
prvi " 2 75 15
prvi seminar 1 75 15
drugi izbirni predmet 3 75 15
drugi " 4 75 15
drugi seminar 2 75 15
SKUPAJ 450 90
Obseg
organiziranega študija
450 90
Doktorska disertacija -
individualno
raziskovalno delo
tretji 70
etrti 80
SKUPAJ 150
SKUPNO število KT
240
Pri doktorskem študiju lahko kandidat le 1 (en) izbirni predmet (najve 15 KT) zamenja s predmetom na
drugih fakultetah - lanicah Univerze v Ljubljani oz. drugih univerzah v okviru programa podiplomskega
študija.
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 9
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
1.9 Pogoji za dokonanje magistrskega študija in znanstveni naslov
Kandidat dokona magistrski študij na Fakulteti za strojništvo, ko opravi izpite iz vseh predpisanih
predmetov in seminarjev ter v predvidenem roku samostojno izdela magistrsko delo in uspešno zagovarja
pozitivno ocenjeno magistrsko delo. Komisijo za oceno predloženega dela kakor tudi komisijo za zagovor
na mentorjev predlog imenuje podiplomska komisija oz. Senat Fakultete za strojništvo. Pri kandidatu, ki
ni zakljuil študija strojništva, je v komisiji obvezno lan njegove matine fakultete.
Na kandidatovo prošnjo lahko podiplomska komisija oz. Senat Fakultete za strojništvo podaljša rok za
oddajo magistrskega dela za eno leto.
e kandidat ne odda magistrskega dela v predpisanem roku in pred iztekom roka ne zaprosi za
podaljšanje veljavnosti teme in roka za oddajo magistrskega dela, se šteje, da je odstopil od odobrene
teme.
Po uspešno konanem magistrskem študiju pridobi diplomant(ka) magistrskega študija znanstveni naslov
magister znanosti oz. magistrica znanosti.
1.10 Pogoji za dokonanje doktorskega študija in znanstveni naslov
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je Senat Univerze v
Ljubljani sprejel temo njegove disertacije, predložiti Fakulteti za strojništvo izdelano doktorsko
disertacijo s priloženo pisno izjavo, da je avtor predloženega dela. Doktorska disertacija je pisno delo, ki
pomeni samostojen in izviren prispevek na znanstvenem podroju, s katerega je tema doktorske
disertacije. e kandidat ne more v roku predložiti izdelane doktorske disertacije, lahko zaprosi Senat
Fakultete za strojništvo za podaljšanje roka oddaje doktorske disertacije. Podaljšanje roka za izdelavo
doktorske disertacije je možno najve za eno leto.
e kandidat za doktorat znanosti ne predloži izdelane doktorske disertacije v predpisanem roku in pred
iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme.
Na predlog podiplomske komisije Senat Fakultete za strojništvo na svoji prvi seji po predložitvi izdelane
doktorske disertacije v nevezani obliki, imenuje za oceno doktorske disertacije najmanj tri poroevalce
izmed uiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega podroja, s katerega
želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En poroevalec je praviloma uitelj z druge fakultete Univerze v
Ljubljani ali druge univerze.
Pred zagovorom doktorske disertacije mora kandidat z zakljuenim magisterijem in kandidat na
neposrednem prehodu na doktorskem študiju predložiti objavljen ali v objavo sprejet lanek v recenzirani
tuji mednarodni reviji, kjer nastopa kot avtor ali soavtor.
Po sprejemu pozitivnih ocen doktorske disertacije Senat Fakultete za strojništvo imenuje komisijo za
zagovor doktorske disertacije.
Po uspešno konanem doktorskem študiju pridobi diplomant(ka) predloženega programa znanstveni
naslov doktor znanosti oz. doktorica znanosti.
e komisija za oceno doktorske disertacije pri kandidatu oz. kandidatki, ki mu/ji je bil odobren
neposreden prehod na doktorski študij, ugotovi, da le-ta ne ustreza zahtevnosti doktorske disertacije,
lahko Senat Fakultete za strojništvo odloi, da se predložena disertacija oceni kot magistrsko delo. Z
uspešnim zagovorom predloženega dela kandidat(ka) pridobi znanstveni naslov magister znanosti oz.
magistrica znanosti.
10 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
1.11 Razpis za vpis in prijave
Razpis za podiplomski študij je objavljen v dnevnem asopisu meseca julija.
Prijave za podiplomski študij se sprejemajo v referatu za študentske zadeve Fakultete za strojništvo do
10.09.2008.
Kandidati morajo predložiti:
prijavo z navedbo podroja, na katerem želijo študirati,
sodno overjeno fotokopijo diplome,
potrdilo o praksi,
potrdilo o povpreni oceni zadnjih dveh letnikov oz. treh (pri 9-semestrskem študiju),
potrdilo o povpreni oceni predavanj in vaj na dodiplomskem študiju,
kratko biografijo s seznamom objavljenih raziskovalnih del,
predlog za mentorja ali vlogo za dodelitev mentorja.
Dodatne informacije dobijo zainteresirani kandidati v referatu za študentske zadeve na Fakulteti za
strojništvo osebno ali po telefonu 47-71-169.
Pred vpisom fakulteta organizira sestanek za vse prijavljene kandidate, kjer se seznanijo s celotnim
študijem in nato sledijo še individualni razgovori med kandidati in profesorji, bodoimi mentorji.
1.12 Vpisnina
Kandidat podiplomskega študija mora ob vpisu plaati nevraljivo vpisnino in šolnino za vsak vpisan
letnik študija.
Kandidat, za katerega bo vpisnino in šolnino vplaalo njegovo podjetje oz. ustanova, mora ob vpisu
predložiti dokaz o plailu.
Po preteku dveh let od vpisa v zadnji letnik študija mora kandidat oddati prošnjo za dokonanje študija.
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 11
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
1.13 Predmeti podiplomskega študija strojništva in nosilci predmetov
Skupni izbirni predmeti za celotni program
1. Linearna algebra (**)
2. Diferencialne enabe (M. Perman)
3. Variacijski raun (**)
4. Sinergetika (*)
5. Numerine metode (F. Kosel, J. Petriši, B. Štok)
6. Metode optimiranja (L. Zadnik-Stirn)
7. Modeliranje procesov (**)
8. Metoda konnih in robnih elementov (B. Štok)
9. Teorija gradiv (J. Grum)
10. Izbrana poglavja iz teoretine mehanike (**)
11. Teorija sistemov (**)
12. Termodinamina analiza procesov (I. Žun)
13. Eksperimentalne metode v raziskovalnem delu (A. Sluga, I. Bajsi) (***)
14. Numerine metode v dinamiki fluidov - Computational fluid dynamics
(I. Žun, A. Tomiyama) (****)
15. Akustika in ultrazvok (*)
16. Kaotina dinamika (E. Govekar)
17. Verjetnost in statistika (M. Perman)
18. Elasto in termomehanika (F. Kosel)
19. Teorija turbinskih strojev (B. Širok, M. Sekavnik)
20. Nelinearna mehanika gradiv (F. Kosel)
21. Nevronske mreže (E. Govekar)
Izbirni predmeti za konstrukcijsko mehansko podroje
1. Mehanika fluidov (I. Žun)
2. Matematine metode v mehaniki (**)
3. Teorija termoplastinosti (B. Štok)
4. Obratovalna trdnost (M. Fajdiga, M. Nagode)
5. Tribologija (J. Vižintin, M. Kalin)
6. Teorija konstruiranja z uporabo raunalnika (J. Duhovnik)
7. Stabilnost (F. Kosel)
8. Lomna mehanika (I. Emri)
9. Dinamika in vibracije (M. Boltežar)
10. Teorija viskoelastinosti (I. Emri)
11. Akustina emisija in hrup (M. udina)
12. Mehanizmi (I. Prebil)
13. Snovanje in optimiranje konstrukcij (J. Kramar, F. Kosel)
14. Eksperimentalna mehanika (F. Kosel, I. Emri) –
Advanced experimental mechanics (I. Emri, *) (****)
15. Karakterizacija polimernih materialov – Linear and nonlinear characterisation
of the behaviour and failure of polymeric materials
(I. Emri, O. Brueller) (****)
16. Tehnina diagnostika (J. Vižintin)
17. Inženiring kontaktnih površin (J. Vižintin, J. Grum)
12 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Izbirni predmeti za podroje energetike in procesnega strojništva
1. Prenos toplote in snovi (A. Poredoš, I. Golobi)
2. Dvofazni tok (I. Žun)
3. Teorija zgorevanja (J. Oman, F. Trenc)
4. Ogrevanje in hlajenje (A. Poredoš, V. Butala)
5. Termoenergetski sistemi (M. Sekavnik)
6. Trdno – kapljevinski sistemi (**)
7. Izboljšani prenos toplote - Enhanced heat transfer
(I. Golobi, A. E. Bergles) (****)
8. Termoenergetska analiza procesov (J. Oman)
Izbirni predmeti za podroje avtomatizacije, proizvodne kibernetike in mehatronike
1. Izbrana poglavja iz tehnine kibernetike (Z. Kariž)
2. Procesni raunalniški sistemi (J. Diaci)
3. Raunalniško integrirani obdelovalni in delovni sistemi CIM/FMS (P.Butala)
4. Operacijske raziskave (L. Zadnik-Stirn)
5. Teorija preoblikovanja ( K. Kuzman, Z. Kampuš, I. ati)
6. Procesi odrezavanja (J. Kopa)
7. Obdelovalni stroji (J. Kopa)
8. Posebni postopki obdelave (M. Junkar)
9. Laserska tehnika (J. Možina)
10. Varilni procesi (J. Tušek)
11. Izbrana poglavja iz proizvodnih sistemov (M. Starbek)
12. Sistemi planiranja in krmiljenja proizvodnje (M. Starbek)
13. Sistemi kakovosti (A. Sluga, M. Sokovi)
14. Strežni in montažni procesi (*)
15. Toplotna obdelava in oplemenitenje površin (J. Grum)
16. Varjenje, rezanje in navarjanje z visoko gostoto energije (J. Tušek)
17. Neporušno testiranje materialov in konstrukcij (J. Grum)
18. Optimiranje obdelovalnih tehnologij (J. Kopa)
19. Soasno inženirstvo pri nartovanju izdelovalnih procesov (K. Kuzman,
J. Kopa, J. Duhovnik, M. Starbek)
* - nosilec oz. sonosilec bo objavljen kasneje
** - v š.l. 2008/2009 se predmet ne bo izvajal
*** - predmet se priporoa vsem kandidatom, katerih teme so vezane na
eksperimentalno delo
**** - predavanja potekajo v angleškem jeziku
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 13
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
14 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
2. VSEBINA PREDMETOV PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA STROJNIŠTVA IN
ŠTUDIJSKA LITERATURA
2.1 Skupni izbirni predmeti za celotni program
L i n e a r n a a l g e b r a
Geometrija konno razsežnih vektorskih prostorov: polji realnih in kompleksnih števil, baze in dimenzija,
podprostori, dualni prostor, dualne baze, refleksivnost, bilinearne forme.
Linearne transformacije: linearni operaciji z linearnimi transformacijami, produkt linearnih transformacij,
jedro in množica vrednosti, invezne transformacije, matrice kot koordinatni predstavniki linearnih
transformacij, projekcije, adjungirane transformacije, sprememba koordinat vektorjev pri spremembi
baze, sprememba matrice linearne transformacije pri spremembi baze, podobnost, lastne vrednosti,
trikotna oblika, nilpotentne transformacije, Jordanova oblika.
Evklidski in unitarni prostori: skalarni produkt v realnih in kompleksnih vektorskih prostorih,
ortogonalnost, ortonormirane baze, ortogonalni komplement, linearni funkcionali, naravni izomorfizem,
sebi adjungirane transformacije, pozitivne transformacije, sprememba ortogonalnih baz, ortogonalne
projekcije, karakterizacija spektra in spektralni izrek, unitarne in normalne transformacije, ortogonalne
transformacije, funkcije transformacij, polarna dekompozicija, komutativnost sebi adjungiranih
transformacij, sebi adjungirane transformacije z rangom ena.
Halmos, P. R.: Finite-dimensional vector spaces.- New York: Springer-Verlag, 1974
Halmos, P. R.: Linear algebra problem book.- Washington, D.C.: The Math. Ass. of America, 1995
Klinc, T.: Predavanja iz matematike: Del 1.- 3. izd.- Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1994
Klinc, T.: Zapiski predavanj iz matematike: (drugi letnik).- Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1988
D i f e r e n c i a l n e e n a b e
Robni problemi: definicija, zgledi pri navadnih linearnih diferencialnih enabah drugega reda, lastna
vrednost in lastni vektor, ortonormirani sistemi funkcij, Legendrovi polinomi, polinomi ebiševa prvega
in drugega reda, cilindrske funkcije, sferne funkcije.
Parcialne diferencialne enabe: definicija, fizikalne parcialne diferencialne enabe drugega reda,
hiperbolinega, parabolinega in eliptinega tipa, valovna enaba v mehaniki in elektromagnetiki, enaba
prenosa toplote, Poissonova formula in Fourierjeva metoda, Dirichletov in Neumannov robni problem.
Križani, F.: Linearna algebra in linearna analiza.- Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969
Križani, F.: Linearna algebra in linearna analiza.- /1.izdaja/.- Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1993
Vidav, I.: Višja matematika III.- Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976
Križani, F.: Navadne diferencialne enabe in variacijski raun.- Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1974
V a r i a c i j s k i r a u n
Variacija spremenljivke in variacijski problemi: Eulerjev variacijski problem, variacijski problem za ve
funkcij, izopermetrini problem, variacijski problem v parametrini obliki, Lagrangeov in Mayerjev
varijacijski problem. Variacijski problem pri variiranju krajišnih intervalov, transverzalni pogoj,
kanonske spremenljivke, kanonski sistem diferencialnih enab. Jacobijeva diferencialna enaba in izrek
reševanja kanonskega sistema, zgledi.
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 15
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Uporaba v mehaniki in elektrotehniki: Lagrangeove enabe pri posplošenih koordinatah, vezi in reakcije,
Hamiltonov variacijski princip v splošnem primeru in primeri reševanja. Posplošitev Lagrangeovih enab,
mehanska in elektrina nihanja.
Uporaba variacijskega rauna pri optimalnem vodenju procesov: Bellman-ova funkcija, Pontrjaginov
princip maksimuma, linearni problem vodenja, primeri.
Križani, F.: Navadne diferencialne enabe in variacijski raun.- Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1974
Vidav, I.: Višja matematika III.- Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976
Spiegel, M. R.: Theoretical mechanics: Schaum,s outline of theory and problems.-SI (METRIC)
/edition.- New York etc.: McGraw-Hill, 1987.- (Schaum,s outline series)
Wells, Dare A.: Langrangean dynamics.- New York etc.: McGraw-Hill, 1967.- (Schaum,s outline
series)
S i n e r g e t i k a
Uvod: cilji in namen predmeta sinergetika, znailni primeri in problemi.
Osnove teorije verjetnosti: vzorni prostor, nakljune spremenljivke, verjetnost, porazdelitev verjetnosti,
povprene vrednosti, pogojna verjetnost, nakljuni procesi, empirino ocenjevanje, modeliranje naravnih
zakonov.
Informacija: definicija entropije informacije, princip maksimalne entropije in doloanje porazdelitev iz
empirinih podatkov.
Nakljuje: model Brownovega gibanja, osnovna enaba za verjetnost, Markovski procesi, fluktuacije.
Zakonitost: dinamski procesi, kritine toke, limitni cikli, stabilnost in bifurkacije.
Nakljuje in zakonitost: Langevinove enabe, Fokker-Planckova enaba, podobnost s faznimi prehodi.
Samo-organizacija: organizacija in samo-organizacija, pomen ureditvenih parametrov in fluktuacij,
nastanek struktur in vzorcev.
Fizikalni sistemi: kooperativni pojavi v laserjih, nestabilnosti v dinamiki fluidov, elastina stabilnost,
nestabilnosti v obdelovalnih procesih, reakcijske in populacijske nestabilnosti.
Osnove deterministinega kaosa: znailnosti nelinearnih dinamskih sistemov, fazni prostor in
klasifikacija atraktorjev, Fourierov spekter, Poincarejeva preslikava, poti v kaos, podvojevanje period,
bifurkacijski diagrami, kvazi-periodini prehod, utripanje, krize in prehodni kaos, konservativni kaos,
Ljapunovi eksponenti in fraktalne dimenzije, modeliranje in napovedovanje kaotinih pojavov.
Avtomatino modeliranje naravnih pojavov: inteligentni samo-organizacijski informacijski sistem,
povezava z nevronskimi mrežami, optimalni priklic, napoved in optimalna kontrola procesov.
Grabec, I.: Verjetnost in statistika.- Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1988
Haken, H.: Synergetics.- Berlin etc.: Springer, 1983
Moon, F.: Chaotic and fractal dynamics: an introduction for applied scientists and engineers.- New
York etc.: J. Wiley & Sons, 1992.- (Wiley - interscience publication)
N u m e r i n e m e t o d e
Izvori napak, pogojenost, konvergenca in stabilnost numerinih postopkov. Reševanje nelinearnih enab
in algebrainih enab. Sistemi linearnih enab in sistemi enab s posebno strukturo. Direktne, iterativne in
gradientne metode. Reševanje sistemov nelinearnih enab. Linearna in nelinearna aproksimacija funkcij
in konstrukcija empirinih formul. Polinomska in racionalna interpolacija. Konstrukcija gladkih krivulj s
polinomskimi zlepki, parametrini, Akimovi, Bézierovi in De Boorovi zlepki. Konstrukcija gladkih
ploskev. Fourierova vrsta, integral in transformacija, hitra Fourierova transformacija, Laplaceova
transformacija. Ortogonalni polinomi. Natannejše metode numerinega odvajanja in integriranja.
Mnogoterni integrali.
16 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Reševanje navadnih diferencialnih enab z zaetnim in robnim pogojem. Reševanje sistemov
diferencialnih enab. Eliptini, parabolini in hiperbolini tip parcialne diferencialne enabe, diferenna
metoda in metoda karakteristik, razlini tipi robnih pogojev. Problem lastnih vrednosti. Potenna metoda
in inverzna potenna metoda. Jacobijeva metoda za raunanje lastnih vrednosti simetrinih matrik. QD,
LR in QR algoritmi. Metoda Panelty function. Optimizacijski problemi. Spektralne metode, brezmrežne
metode in Monte-Carlo metode.
Engeln-Müllgers, G.: Numeric-Algorithmen mit Fortran -77-Programen. - Düsseldorf: VDI Verlag
GmbH, 1996
Schwarz, H. R.: Numerische Mathematik. - Stuttgart: Taubner, 1997
Press, W. H. et al.: Numerical recipes in C. - 2nd ed. - Cambridge: Cambridge University Press, 1995
Pozrikidis, C.: Numerical Computation in Science and Engineering. - Oxford: Oxford University
Press, 1998
Burden, R.L., Faires, J. D.:Numerical Analysis – 7th ed., Brooks/Cole, 2001
Quarteroni, A., Sacco, R., Saleri F.: Numerical Mathematics, Springer, 2000
Nocedal, J., Wright, S. J.: Numerical Optimization, Springer, 1999
Schimek, M. G.: Smoothing and Regression, J. Wiley & Sons, 2000
Bohte, Z.: Numerino reševanje nelinearnih enab, DMFA, Ljubljana, 1993
Sidi, A.: Practical Extrapolation Methods, Cambridge University Press, 2003
M e t o d e o p t i m i r a n j a
Principi oblikovanja matematinih modelov optimiranja. Klasini ekstremalni problemi. Vezani ekstremi
(Lagrangeova funkcija, uporaba pri teoriji firme in drugi zgledi). Linearno programiranje in primeri
uporabe (proizvodni problemi, transportni problemi in drugi zgledi uporabe). Dualni linearni program.
Celoštevilsko linearno programiranje. Parametrini in vekriterialni linearni programi. Nelinearno
programiranje. Kuhn-Tuckerjevi pogoji (zgledi). Newton-Raphsonova metoda. Kvadratino in
separabilno programiranje. Vestopenjski procesi. Odloitveno drevo. Problemi optimalne poti na mreži.
Mrežno planiranje. Petrijeve mreže. Diskretno dinamino programiranje (primeri uporabe: planiranje
proizvodnje, optimalni razrezi, zaloge, zamenjava strojev). Diskretno stohastino dinamino
programiranje. Kriteriji za sprejemanje optimalnih odloitev v negotovosti (Bayesove tehnike, apriorna in
posteriorna analiza). Strateške igre z vsoto ni. Markovski procesi. Vekriterialno odloanje: funkcije
koristi, ciljno programiranje, kompromisno programiranje, analitino hierarhina metoda, conjoint
analiza. Mehka logika.Metode simulacij.
Anderson, D.R., Sweeney, D.J., Wiliams, T.A.: An introduction to management science: quantitative
approaches to decision making.- New York: West Publishing Company, 1995
Bertsekas, D.P.: Dynamic programming: deterministic and stochastic models.- New Jersey:
Englewood Cliffs, 1987
Chacko, G.K.: Operations research management science: case studies in decision making under
uncertainty.- New York: McGraw-Hill, Inc., 1993
Chen, S.J., Hwang, C.L.: Fuzzy multiple attribute decision making. Lecture notes in economics and
mathematical systems.- Berlin: Springer, 1992
Practice of petri nets in manufacturing / Dicesare, F. ... [et. all].- London: Chapman & Hall, 1993
Fuzzy logic CD-ROM library Raunalniška datoteka / prepared by AP Professional.- CD-ROM
ed.- Chestnut Hill (USA): Academic Press, cop. 1996.- 1 CD-ROM
Naslov vzet s CD-ROMa. – Vsebina z nasl. str.: Fuzzy sets and their applications / Dubois & Prade.
French, S.: Decision theory: An introduction to the mathematics of rationality.- New York: Ellis
Horwood, 1993
Gregory, G.: Decision analysis.- London: Pitman Pub, 1988
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 17
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Multivariate data analysis / J.F. Hair…. et al..- 5th revised ed.- Upper Saddle River, N.J.: Prentice
Hall, 1998
Howard, Ronald A.: Dynamic programming and Markov processes.- New York; London: J. Wiley,
1960
Hwang, C.L., Lin, M.J.: Group decision making under multiple criteria. Lecture Notes in Economics
and Mathematical Systems.- Berlin: Springer, 1987
Laux, H.: Entscheidungstheorie.- Berlin: Springer, 1998
Meško, I.: Metode optimiranja.- Visoka ekonomska-komercialna šola.- Maribor, 1984
Plane, D.P.: Management science: A spreadsheet approach.- Danvers: Boyd & Frase, 1994
Petri, J., Zlobec, S.: Nelinearno programiranje.- Beograd: Nauna knjiga, 1983
Smith, D.K.: Dynamic programming: a practical introduction.- New York: Ellis Horwood, 1991
Sniedovich, M.: Dynamic programming.- New York etc.: Marcel Dekker, cop. 1992.- (Pure and
applied mathematics: a series of monographs and textbooks; vol. 154)
Taha, Hamdy A.: Operations research: an introduction.- 6th ed.- Upper Saddle River: Prentice-Hall
International, cop. 1997
Vadnal, A.: Primjena matematikih metoda u ekonomiji.- Zagreb: Informator, 1980.- (Kvantitativne
metode ekonomike)
Walsh, G.R.: Methods of optimisation.- London: John Wiley, 1980
Wolff, R.W.: Stochastic modelling and the theory of queues.- New York: Prentice-Hall, 1989
Winston, Wayne L.: Operations research: applications and algorithms.- 3rd ed.- Belmont: Duxbury
Press, 1993, cop. 1994
Zadnik-Stirn, L.: Kvantitativne metode raziskovanja (podiplomski študij biotehnike).- Ljubljana:
Biotehniška fakulteta, 1987
Zadnik-Stirn, L.: Kvantitativne metode – Notranje raunovodsko poroanje.- Ljubljana: Slovenski
inštitut za revizijo, 2001
Zadnik-Stirn, L.: Metode operacijskih raziskav za poslovno odloanje.- Novo mesto: Visoka šola za
upravljanje in poslovanje, 2001
Zeleny, M.: Multiple criteria decision making.- New York: McGraw-Hill, 1982
M o d e l i r a n j e p r o c e s o v
Osnove modeliranja, statistina inferenca:
Razmerje med realnim procesom in njegovim matematinim opisom. Modelski parametri, kavzalnost in
korelacija. Strukturiran pristop k razvoju modela. Osnove teorije statistine inference na osnovi merskih
podatkov. Postavitev alternativnih hipotez. Kriteriji za zavrnitev hipoteze in obmoje zaupanja. **Modeli
velikih sistemov, dekompozicija sistema. Nelinearnosti v modelih. Modeliranje diskretnih nakljunih
procesov. Modeli energetskih sistemov: energetski postroji, sistem oskrbe v industriji, lokalni, regionalni
in globalni energetski sistemi podsistema družbeni.
Analitino modeliranje:
Razvrstitev procesov z ozirom na osnovne karakteristike procesov. Tokast opis procesov in njegove
omejitve. Porazdeljeni procesi. Opis porazdeljenih procesov s parcialnimi diferencialnimi enabami.
Primeri iz prevajanja toplote (difuzijska enaba) in/ali nihanja (valovna enaba). Narava analitinih
rešitev (lastne funkcije, lastne vrednosti). Približki za opis prostorsko porazdeljenega sistema. asovna in
prostorska diskretizacija. Modeliranje z uporabo integralnih transformacij. Opis procesa v
transformiranem prostoru in približek procesa. Modalni približki. Omejitve približnih opisov glede na
stabilnost, konvergentnost in tonost.
Empirino modeliranje:
Analitini, empirini in polempirini modeli. Dimenzijska analiza. Statistina analiza statinih procesov.
Linearna in nelinearna regresija. Analiza asovnih vrst. Avtokorelacije in križne korelacije.
Avtoregresijski modeli. Analiza periodinosti in frekvenna analiza. **Meritve in analiza frekvennega
spektra, navzkrižnih spektrov in ferkvennega odziva.
Uporaba modelov:
Raunske metode za simulacijo sistemov. Programska oprema za simulacijo.
18 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Modelno referenni nadzor nad proizvodnimi procesi. Analiza odstopkov. Kriteriji signifikantnosti
odstopkov. Kontrolni diagrami in metoda tekoih povpreij. **Strukturirani pristop k reševanju
problemov z modeliranjem in simulacijo velikih sistemov. Obmoje analize. Kriteriji uspešnosti. Okvirni
podatki, scenariji, vplivni parametri in strategije. Simulacija in optimizacija. Enokriterijske in
vekriterijske analize.
Za oznakami (**) so v okviru vsakega širšega sklopa dodana posebna poglavja modeliranja procesov.
Izberejo se z ozirom na ožje podroje zanimanja in podiplomsko raziskavo.
Athertton, P.D., Borne, P.: Concise enciclopedia of modelling and simulation.- Oxford: Pergamon
Press, 1992
Draper, N.R., Smith, H.: Applied regression analysis.- New York: J.Wiley, 1966.- (Wiley series in
probability and mathematical statistics)
Hahn, G., Shapiro, S.S.: Statistical models in engineering.- New York etc.: J. Wiley & Sons, 1994
Klamkin, M.S.: Mathematical modelling.- S.L. : SIAM, 1987
Law, A.M., Kelton, W.D.: Simulation modelling and analysis.- New York: McGraw-Hill, 1982
M e t o d a k o n n i h i n r o b n i h e l e m e n t o v
Definicija Hilbertovega prostora: metrika v Hilbertovem prostoru. Ortogonalni in ortonormirani sistemi
funkcij v prostoru kvadratino integrabilnih funkcij. Lastnosti linearnega operatorja.
Stavek o stacionarni vrednosti kvadratinega funkcionala.
Postopki aproksimativnega reševanja operatorske enabe A.u=f z variacijsko formulacijo (metoda
ortonormiranih vrst, Rayleigh-Ritzov postopek, metode utežnih ostankov, Courantova metoda).
Aproksimacijske funkcije z lokalnim delovanjem.
Šibka oblika variacijske formulacije z definiranjem bistvenih in naravnih robnih pogojev. Inverzna oblika
izhodišne variacijske enabe. Posplošitev na metodi konnih in robnih elementov.
Osnove metod konnih in robnih elementov in uporaba pri reševanju problemov prenosa toplote, elasto
ter plastostatike, termo ter viskoelastinosti in dinamike.
Analiza konvergence aproksimativnih rešitev glede na vrsto uporabljenega konnega oz. robnega
elementa.
Rektorys, K.: Variationsmethoden in Mathematik, Physik und Technik.- München; Wien: C. Hanser
Verlag, 1984
Prelog, E.: Metoda konnih elementov.- Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in
geodezijo, 1975
Sekulovi, M.: Metod konanih elemenata.- Beograd: Graevinska knjiga, 1984
Zienkiewicz, O. C.: The finite element method.- London: McGraw-Hill Book Co, 1989-1991
Vol.1: Basic formulation and linear problems.- 4th ed.- 1989
Vol.2: Solid and fluid mechanics dynamics and non-lineary.- 4th ed.- 1991
Gallagher, R. H.: Finite-Element-Analysis.- Berlin etc.: Springer-Verlag, 1976
Jaswon, M. A., Symm, G. T.: Integral equation methods in potential theory and elastostatic.- London:
Academic Press, 1977.- (Computational mathematics and applications)
Brebbia, C. A.: The boundary element method for engineers.- London: Pentech Press, 1978
Banerjee, P. K., Butterfield, R.: Boundary element methods in engineering science.- New York:
McGraw-Hill C., 1981
Brebbia, C. A.: Topics in boundary element research.- Berlin: Springer-Verlag, 1984
Hartmann, F.: Introduction to boundary elements: theory and applications.- Berlin etc.: Springer-
Verlag, 1989, 1990
Bathe, K.J.: Finite element procedures.- Upper Saddle River: Prentice-Hall, cop. 1996
Faires, J.D., Burden, R.: Numerical methods.- 1998
Quarteroni, A., Sacco, R., Saleri, F.: Numerical mathematics.- New York: Springer, cop. 2000
Civil and structural engineering computing: 2001 / edited by B.H.V. Topping.- Civil-Comp Ltd., cop
2001
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 19
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
T e o r i j a g r a d i v
Kristalna zgradba kovin in opis kristalov. Napake v kristalni zgradbi in eksperimentalne metode za popis napak,
difuzija, atomski model difuzije, Fickovi zakoni, temperaturna odvisnost difuzijskega koeficienta, difuzijski
mehanizmi in aktivacijska energija, vplivi na difuznost, Kirkendallov efekt, difuzijski eksperimenti.
Dislokacijski mehanizmi pri plastinem preoblikovanju, drsenje, utrjevanje, rekristalizacijsko žarjenje, kinetika
poprave in nukleacijski mehanizmi. Utrjevanje kovin s toplotno obdelavo, fazne transformacije, nukleacijski
mehanizmi, izloanje in izloevalni mehanizmi, izloevalno utrjanje.
Lezenje, vrste in mehanizmi lezenja, lom in utrjevanje kovin. Girffithova teorija loma, modifikacirani
modeli za delno žilave kovine, mahanizmi mikrorazpok, vplivi na utrujanje kovin, morfologija
utrujenostnega preloma.
Korozija, vrste in mahanizmi razlinih tipov korozij, korozijske poškodbe, napetostna korozija in
utrujenost, zašita pred korozijo, korozijska odpornost materialov.
Integriteta površin po mehanski in toplotni obdelavi, eksperimentalne metode za popis integritete površin.
Umetne snovi: kinetika reakcij, konfiguracija polimernih verig, kristalinino in amorfno stanje, vrste
reakcij, vrste umetnih snovi, dodatki umetnim snovem, termodinamske faze in lastnosti, eksperimentalne
metode za karakterizacijo umetnih snovi, priprava polimernih snovi pred predelavo.
Tehnina keramika: fizikalno-kemine osnove keramike, fazni diagrami, medfazni in površinski pojavi,
priprava in obdelava prahov, oblikovanje in poobdelava izdelkov, karakterizacija prahov, karakterizacija
keraminih materialov za razline termo-mehanske aplikacije.
Kompoziti: delitev kompozitov, kompoziti s kovinsko polimerno in keramino matico, sestave kompozitov, matice,
vlakna in viskersi, mejne površine v kompozitih, mikromehanika kompozitov, mehanske lastnosti kompozitov, lomna
mehanika kompozitov, metode za karakterizacijo kompozitov, tehnike in tehnologije kompozitnih materialov,
neporušno testiranje kompozitov in optimiranje zgradbe, dinamine lastnosti in utrujanje kompozitov.
Obrabna odpornost, vrsta in mehanizmi obrabe, obrabno odporne kovine, keramika, umetne snovi,
kompoziti. Postopki za poveanje obrabne odpornosti materialov. Utrjevanje površin z mehansko in
toplotno energijo, elektronskim in laserskim snopom, plazmo.
Teoretine osnove mehanskega preizkušanja materialov, teoretine osnove in postopki neporušnega
preizkušanja materialov, kvantitativna ocena stanja materiala in velikost napak v materialu, kritina ocena
velikosti napak, zanesljivost materialov v obratovanju, nartovanju in izbira gradiv v strojništvu.
Collister, W.: Materials science and engineering: An introduction.- New York: John Wiley & Sons,
Inc., 2000
Cordon, W.A.: Properties, evaluation and control of engineering materials.- New York etc.:
McGraw-Hill, 1979
Askeland, D.R.: The science and engineering of materials.- 3rd. S.I. ed.- London etc.: Chapman & Hall, 1996
Shackelford, J.F.: Introduction to materials science for engineers.- 5th ed.- Upper Saddle River, N.
J.: Prentice-Hall; London: Prentice-Hall International (UK), cop. 2000
Manufacturing engineer's reference book / edited by Dal Koshal.- Oxford etc.: Butterworth-
Heinemann, cop. 1993.- 1. zv.
McLean, M.: Directionally solidified materials for high temperature service.- London: The Metals
Society, 1983
Physical metallurgy. Vol. 1, 2, 3 / edited by R.W. Cahn, P. Haasen.- Amsterdam etc.: North-
Holland, 1996
Kumar, S.A.: Ferrous physical metalurgy.- Boston: Butterworth, 1989
Handbook of residual stress and deformation of steel / edited by G. Totten, M. Howes, T. Inoue.-
Materials Park, Ohio: ASM International, 2001 cop. 2002
Samuels, L.E.: Light microscopy of carbon steels, ASM, The Materials Information Society Metals
Park, 1999
Petzow, G.: Metallographic etching, ASM, The Materials Information Society Metals Park, 1999
Dahotre N.B. Ed.: Lasers in surface engineering / ed. by Dahotre N. B.- ASM, The Materials
Information Society Metals Park, 1998
Roberts, G.,Krauss, G., Kennedy, R.: Tool Steels.- 5th ed.- Metals Park: ASM, The Materials
Information Society, 1998
20 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
I z b r a n a p o g l a v j a i z t e o r e t i n e m e h a n i k e
Langrangeove enabe prve in druge vrste v klasini mehaniki. Hamiltonov princip in posplošitev na
odvisne koordinate in neholonomne pogoje. Energijska funkcija in izrek. Hamiltonov fazni prostor in
Hamiltonova funkcija. Kanonini sistem enab.
Akcija in Jacobijeva enaba. Fundamentalni izrek za kanonini sistem. Kanonina transformacija.
Periodini procesi in fazne frekvence. Uporaba in razširitev na elektrine in elektromehanske sisteme.
Hamiltonove ideje v statini kvantni in valovni mehaniki.
Wells, D.A.: Lagrangian dynamics: with a treatment of Enler's equations of motion, Hamilton's
equations and Hamilton's principle: Schaum's outline of theory and problems.- New York [etc.]:
McGraw-Hill, cop. 1967.- (Schaum’s outline series)
Spiegel, M.R.: Theoretical mechanics: Schaum's outline of theory and problems.- New York:
McGraw-Hill, 1987.- (Schaum's outline series)
T e o r i j a s i s t e m o v
Splošna teorija sistemov. Koncept sistema, agregata in stanj v teoriji sistemov, sistemi s konnimi stanji,
teorija prostora stanj za asovno spremenljive linearne sisteme.
Linearni sistemi: linearni modularni sistemi, linearni avtonomni sistemi, veliki linearni sistemi.
Nelinearni sistemi: pregled, stabilnostna teorija.
Nakljuni in uei se sistemi, teorija nakljunih sistemov s konnim številom stanj, teorija ueih se
sistemov.
Optimalni sistemi; dekompozicija velikih sistemov, pogoji optimalnosti.
Posebni problemi iz teorije sistemov: novejši trendi v teoriji sistemov.
Mesarovi, M. D., Takahara Yasuhiko: General systems theory: mathematical foundations.- New
York...etc.: Academic Press, 1975.- (Mathematics in science and engineering; vol. 113)
Whittle, P.: Optimization over time: dynamic programming and stochastic control.- Chichester etc.:
John Wiley and Sons, 1982-1983.- (Wiley series in probability and mathematical statistics. Applied
probability and statistics)
Vol.1.- 1982
Vol.2.- 1983
Kalman, R., Falb, P.L., Rabib, M. A.: Topics in mathematical system theory.- New York etc.:
McGraw-Hill, 1969
Klir, G. J.: An approach to general systems theory.- New York: Van Nostrand Reinhold comp., 1969
Zubov, V. I.: Methods of A. M. Lyapunov and their application.- Amsterdam: Noordhoff, 1964
T e r m o d i n a m i n a a n a l i z a p r o c e s o v
Sistemi: izvor in evolucija, pojmi in koncepti, kompleksnost.
Analiza: sistemi in opazovalec, krajevna skala, asovna skala, deli in povezave, drugi glavni zakon in
CTX, ER, DF, ST diagrami.
Termodinamika tekoinskih sistemov: ravnotežna termodinamika: variable in procesi, interne prostostne
stopnje, statistina termodinamika.
Neravnotežna termodinamika: splošni principi, verazsežnost in viskoznost, mešanica, interni procesi,
fluktuacijski-disipacijski teorem, kinetini procesi.
Flood, Robert L., Carson, Ewart R.: Dealing with complexity:an introduction to the theory and
application of systems science.- New York, London: Plenum Press, 1988
Woods, L. C.: The thermodynamics of fluid systems.- /Reprinted with corrections/.- Oxford:
Clarendon Press, 1986.- (Oxford engineering science series;2)
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 21
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Tribus, M.: Thermostatics and thermodynamics: an introduction to energy, information and states of
matter, with engineering applications.- Princeton etc.: D. Van Nostrand Co., 1970.- (University
series in basic engineering)
E k s p e r i m e n t a l n e m e t o d e v r a z i s k o v a l n e m d e l u
Zgradba in funkcijski opis merilnih sistemov. Performanne karakteristike instrumentov. Elementi
merilnih sistemov. Manipulacija, prenos in zapis podatkov. Sistemi za zapis in prikaz podatkov. Veliki
sistemi za zajemanje in vrednotenje podatkov. Avtomatizacija eksperimentalnega dela. Pristop k
eksperimentalnemu delu. Metode in pomen nartovanja eksperimentov.
Karakteristike eksperimentalnih podatkov. Metrološka analiza podatkov in prikaz rezultatov.
Barney, George C.: Intelligent instrumentation: microprocessor applications in measurement and
control.- 2nd ed.- New York: Prentice Hall, 1988
Beckwith, T. G., Lewis, B. N., Marangoni, R. D.: Mechanical measurements.- 3rd ed. /reprinted
with corrections/.- Reading, Massachusetts etc.: Addison-Wesley, 1982.- (Addison-Wesley series
in mechanical engineering)
Cook, N. H., Rabinowicz, E.: Physical measurement and analysis.- Reading etc.: Addison-Wesley,
1963.- (Addison-Wesley series in the engineering sciences)
Hart, H.: Einführung in die Messtechnik.- 5.Aufl.- Berlin: Verlag Technik, 1989
Heymann, J. L., Lingener, A.: Meverfahren der experimentallen Mechanik.- Springer Verlag, 1986
Holman, J.P.: Experimental methods for engineers.- 7th ed.- Boston etc.: McGraw-Hill, cop.
2001.- (McGraw-Hill series in mechanical engineering)
Tse, F. S., Morse, I. E.: Measurement and instrumentation engineering: principles and basic
laboratory experiments.- New York; Basel: Marcel Decker, Inc., 1989
Tichy, J., Gauschi, G.: Piezoelektrische Messtechnik.- Berlin, etc..- Springer Verlag, 1980
Montgomery, D.C.: Design and analysis of experiments .- 5th ed.- New York etc.: J.Wiley &
Sons, 2000, cop. 2001
Dietrich, C.F.: Uncertainty, calibration and probability: the statistics of scientific and industrial
measurement.- 2nd ed.- Bristol etc.: Adam Hilger, 1991.- (The Adam Hilger series on
measurement science and technology)
N u m e r i n e m e t o d e v d i n a m i k i f l u i d o v -
C o m p u t a t i o n a l f l u i d d y n a m i c s
Uvod: Namen predmeta in njegove zahteve. Raunske metode in njihova izbira.
Vaje.
Matematini opis fizikalnih pojavov: Pripadajoe diferencialne enabe. Predpostavke in fizikalne
omejitve Navier-Stokesovih enab (NSE); trodimenzionalni nestacionarni viskozni stisljivi tok in prenos
toplote; NSE tankih plasti in parabolinega toka enabe mejnih plasti; Eulerjeve enabe; enaba
potenciala. Enaba prenosa toplote in fizikalne zahteve. Kemino reaktivni tok.
Narava koordinat (Neodvisne spremenljivke in pravilna izbira koordinat).
Diskretizacijske metode: Diskretizacija z metodo konnih razlik in konnih volumnov. (Numerine
omejitve: napaka metode, diskretizacija in napaka zaokrožitve, konvergenca in numerina stabilnost.
Umetna difuzija.)
Metoda konnih elementov. (Osnovni koncepti: diskretizacija, interpolacijske funkcije, predstavitev v
integralni obliki, združevanje elementov, kondenzacija in podstrukture.)
Stacionarna in nestacionarna difuzija: Rešitev simultanih enab. (Tokovne in vrstne iterativne metode;
direktne metode in uvod k izpopolnjenim numerinim algoritmom.)
Analiza asovno odvisnih problemov (asovna diskretizacija; analiza stabilnosti; eksplicitne in implicitne
raunske sheme.).
Raun tokovnega polja. Metode, ki temeljijo na enabi vrtinca. (Interakcija med tokovno funkcijo in
enabo vrtinca; robni pogoji.)
22 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
Primeri uporabe. Predlogi in pogovor o seminarskih nalogah, ki jih bodo izdelali slušatelji.
Predstavitev dveh industrijsko uporabnih raziskovalno-razvojnih projektov, kjer služijo kot orodje
raunske metode dinamike tekoin.
Anderson, D.A., Taunehill, J., Pletcher, R.H.: Computational fluid mechanics and heat transfer.-
Washington etc.: Hemisphere Publishing Corporation; New York etc.: McGraw-Hill, 1984.-
(Series in computational methods in mechanics and thermal sciences)
Jaluria, Y., Torrance, K.E.: Computational heat transfer.-Washington etc.: Springer-Verlag, 1986.-
(Series in computational methods in mechanics and thermal science)
Patankar, S.V.: Numerical heat transfer and fluid flow.- New York etc.: Hemisphere Publishing
Corp., 1980.- (Series in computational methods in mechanics and thermal sciences)
Roache, P.J.: Vyislitelnaja gidrodinamika.- Moskva: Mir, 1980 - Prevod dela: Computational fluid
dynamics
Abbott, M.B., Basco, D. R.: Computational fluid dynamics: an introduction for engineers.- /1st
published/.- Harlow,: Longman; New York: John Wiley & Sons, 1989
Computational fluid dynamics / ed. by W. Kollman.- Washington etc.: Hemisphere Publishing
Corporation, 1980.- (A von Karman institute book)
Vol.1.- 1980
Vol.2.- 1980
Shih, Tien-Mo: Numerical heat transfer.- New York; etc.: Hemisphere Publishing Corporation,
1984.- (Series in computational methods in mechanics and thermal science)
Revije: AIAA Journal, ASME Journal of fluids engineering, ASME Journal of heat transfer,
Computational methods in applied mechanics and engineering, Compters and fluids, International
Journal of numerical methods in engineering, International Journal of numerical methods in fluids,
Journal of computational physics, Numerical heat transfer (parts A and B)
A k u s t i k a i n u l t r a z v o k
Uvod: osnovne znailnosti tehnine akustike in ultrazvoka. Seznam priporoene literature.
Širjenje akustinih valov v neomejeni tekoini brez dušenja. Znailnosti valovnih enab, akustini
potencial, energija akustinih valov.
Širjenje akustinih valov v neomejeni elastini snovi brez dušenja. Napetosti in deformacije, osnovne
enabe elastodinamike, razne oblike valov.
Odboj zvoka. Odboj in lom ravnega zvonega vala na mejni ravnini v tekoini in elastinem sredstvu,
odboj na krogli.
Sevanje zvoka iz površinskih izvorov. Splošna metoda opisa izvorov, poenostavljene splošne formule,
karakteristike sevanega polja, razni primeri.
Sipanje zvoka na prepreki. Splošna metoda opisa sipanja zvoka, razlini primeri za tekoine in trdne
snovi, povezava z defektoskopijo.
Zvok v sredstvih z dušenjem. Dušenje v plinih in tekoinah ter trdnih snoveh, vplivi raznih fizikalnih
parametrov.
Zvok v omejenih sredstvih in valovodih. Rešitve valovnih enab za eno- in dvodimenzionalne primere.
Stojna valovanja in disperzija valov.
Nelinearni efekti. Uporaba monega zvoka in ultrazvoka v tehniki.
Uvod v ultrazvono defektoskopijo in analizo akustine emisije. Senzorji in aktuatorji, inštrumenti za
analizo zvonih in ultrazvonih pojavov.
Malecki, I.: Physical foundations of technical acoustics.- 1st english ed.- Oxford: Pergamon Press,
cop.1969
Kinsler, L. E., Frey, A. R.: Fundamentals of acoustics.- 2nd ed.- New York: J. Wiley & Sons, 1962
Hueter, T. F., Bolt, R. H.: Sonics. Techniques for use of sound and ultrasound in engineering and
science.- New York: J. Wiley & Sons, 1955
UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 23
Program PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2008/2009
K a o t i n a d i n a m i k a
Uvod: kaj je kaotina dinamika, pregled klasine nelinearne teorije vibracij, preslikave in tokovi v faznem
prostoru.
Opis kaotinih vibracij: elementi nelinearnih sistemov, opazovanje asovnega poteka, fazna ravnina in
klasifikacija nainov gibanja, Fourierov spekter, Poincarejeva preslikava, poti v kaos, podvojevanje
period, bifurkacijski diagrami, kvazi-periodini prehod, utripanje, krize in prehodni kaos, konservativni
kaos, Ljapunovi eksponenti in fraktalne dimenzije.
Pregled sistemov s kaotino dinamiko: novi zgledi iz dinamike, matematini modeli kaotinih sistemov,
termina konvekcija v tekoinah, nihanja nosilcev, problemi z udarci, problem dvojne potencialne jame,
kaos v vzbujanih sistemih, kontrolni sistemi in kaos.
Fizikalni eksperimenti na kaotinih sistemih: sistemi s togimi telesi, kaos v elastinih kontinuumih, na
izboenem nosilcu, v tekoinskih sistemih in obdelovalnih procesih.
Eksperimentalne metode v kaotini dinamiki: cilji eksperimentalnega dela, nelinearni elementi v
dinamskih sistemih: geometrine, materialne, kinematine in vzbujevalne nelinearnosti. Mer |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
