Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge Seznam forumov Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Izdelava diplome, diplomske, magistrske diplomske naloge

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge Seznam forumov -> Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske na
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 05.08. 2009, 07:27
Prispevkov: 844

PrispevekObjavljeno: 22 Jul 2010 09:57    Naslov sporočila: Izdelava diplome, diplomske, magistrske diplomske naloge Odgovori s citatom

PROMETNA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA PROMETNA ŠOLA






Anton Pepevnik
Dušan Kolarič
Martina Belšak
Gregor Rak

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo








Maribor, oktober 2008


SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 140, 42 94 100, fax: 42 94 139




Diplomsko delo višješolskega študijskega programa

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA




Študent:
Študijski program: Logistično inženirstvo / Ekonomist/ Varstvo okolja in komunala
Modul:

Mentor: doc. dr. Anton Pepevnik, univ. dipl. inž. prom.
Somentor:
Lektor(ica):



Maribor, oktober 2008

SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 140, 42 94 100, fax: 42 94 139

Številka: P-07/08_X1
Datum: 27. 9. 2008



SKLEP O DIPLOMSKEM DELU



























ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Antonu Pepevniku za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju Gregorju Raku.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.


SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 140, 42 94 100, fax: 42 94 139


Obr. DIP 6


IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKE NALOGE



Podpisani (-a) ________________________ , rojen (-a) ________________________ v
_________________________, s svojim podpisom potrjujem, da sem avtor (-ica) diplomske naloge z naslovom _____________________________________________.




Maribor, Podpis:
___________________ ____________________









NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
(naslov diplomskega dela)

Ključne besede : logistika, promet, skladiščenje, informacijski sistem



Povzetek

Ta navodila podajajo osnovne napotke za pisanje diplomskega dela. Ta dokument vsebuje informacije o formatu papirja, oblikah pisav in njihovi velikosti. Opisan je tudi način pisanja enačb, enot, slik in literature. Navodila so hkrati primer za obliko diplomskega dela. Povzetek naj bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku in naj ne presega 100 besed.


INSTRUCTIONS FOR PREPARING A DIPLOMA
(angleški naslov diplomskega dela)

Key words: logistic, traffic, information system


Abstract

Basic instructions and guidelines for preparing a diploma are provided. The document contains information regarding desktop publishing format, type sizes, and typefaces. Stylistic rules are provided which explain how to handle equations, units, figures, tables and references. The document is an example of the required layout of your work. The abstract should not exceed 100 words.

VSEBINA
1 UVOD 1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA 2
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 3
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE 3
2 SPLOŠNO O PISANJU DELA 5
2.1 IZBIRA TEME DIPLOMSKEGA DELA 6
2.2 IZBIRA MENTORJA 6
2.3 ROKI ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA DELA 7
2.4 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA 8
2.5 SESTAVA DIPLOMSKEGA DELA 8
3 PRIPRAVA ZA TISK 13
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE 13
3.2 OBLIKA STRANI 14
4 DODATNE ZAHTEVE 15
4.1 SLIKE IN TABELE 15
4.2 ŠTEVILČENJE 15
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE 16
4.4 ENAČBE 16
4.5 PRIJAVA NA DIPLOMSKI IZPIT 17
4.6 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA 17
4.7 OCENA DIPOMSKEGA DELA 18
5 VIRI, LITERATURA 21
6 PRILOGE 28
6.1 SEZNAM SLIK 28
6.2 SEZNAM PREGLEDNIC 28

UPORABLJENI SIMBOLI
Qp - masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati
F, F1, F2, F3 - sila
N - normalna napetost
 - tangencialna napetost
E - modul elastičnosti
 - absolutna dielektričnost

UPORABLJENE KRATICE

CAD - Computer Aided Design
ISO - International Standard Organisation
FG - Fakulteta za gradbeništvo
MŠŠ - Ministrstvo za šolstvo in šport
SZF - Slovenska znanstvena fondacija
PŠM - Prometna šola Maribor
VPŠ - Višja prometna šola





1 UVOD
Študij na Višji prometni šoli v Mariboru zaključijo študenti z opravljanjem diplomskega izpita, ki je sestavljen iz izdelave diplomskega dela (diplome) in zagovora diplomskega dela (diplomski izpit).
Diplomsko delo običajno obsega uvod, pregled stanja, jedro dela, rezultate in sklep.
Uvod je običajno razdeljen v tri dele:
• v prvem je opisano splošno področje raziskav;
• podan je namen, smisel raziskave;
• na kratko je opisana struktura celotnega dela (opis in razlaga posameznih poglavij).
Pregled stanja
Podani so že znani dosežki drugih avtorjev, ki pomenijo izhodišče za nadaljnje raziskave ali pa so predmet diplomskega dela.
Jedro dela je osrednji del, sestavljen je lahko iz več poglavij. V njem
• podrobneje opišemo probleme ter predstavimo, kako se bomo lotili dela (način rešitve problema),
• podrobno opišemo problem (s pomočjo modelov, formul, algoritmov, fizične izvedbe), formalno postavimo model ...
Pogosto so eksperimentalni del diplomskega dela materiali in metode, ki vsebujejo vse podrobnosti o sredstvih in postopkih, tako da jih je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate. Standardnih metod (npr. statističnih) ne opisujemo podrobno. Če so metode opisane v lahko dostopni literaturi, jih citiramo in opišemo samo njihovo načelo. Ostale metode in spremembe metod opišemo.
Rezultati so najvažnejši del diplomskega dela, ker vsebujejo izsledke raziskav. V tem delu prikažemo samo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja. Pišemo v preteklem času, jasno in precizno, po logičnem zaporedju (ne po zaporedju resničnega dela).
Diskusija je del diplomskega dela, ki opiše pomen posameznih rezultatov. Tu ni dobro ponavljati rezultatov drugih avtorjev, kakor tudi ne lastnih vmesnih rezultatov. Pomembno je opozoriti na tiste ugotovitve, ki odpirajo nova, še neraziskana področja.
Sklep vsebuje objektivno oceno rezultatov in jih poveže s problemom, zastavljenim v uvodu. Nakazani so napotki za nadaljnje delo.
1.1 Opis področja in opredelitev problema
Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.
Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen in cilji naloge so podati strnjen pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj smo si izbrali takšno nalogo (namen) in katero strokovno področje je predmet našega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo rešiti.
Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.).
Cilje naloge definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti v nalogo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer - pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe, ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo v nalogi. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
1.4 Uporabljene raziskovalne metode
Metode dela nam povedo, kako smo prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Kot metodo raziskovanja lahko navedemo pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Metode dela preučevanja ločimo glede na temo, ki smo jo izbrali na:
a) teoretične, kjer obravnavamo abstrakten pojem, s katerim se je verjetno ukvarjal že kdo pred nami. Tukaj uporabimo:
o deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študijo in interpretacijo že napisane literature.

o kavzalno (neeksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo vprašalnika, intervjuja, reševanja nalog itd.

b) eksperimentalne, kjer z znanstvenim postopkom raziskujemo nek problem ali dokazujemo določene hipoteze in uporabimo:
o eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja (opazovanje, preizkušanje, testiranje v realni ali simulirani situaciji).




2 SPLOŠNO O PISANJU DELA
Z diplomskim delom študent dokaže:
• strokovno usposobljenost za izvajanje na višješolski stopnji izobrazbe primernih strokovnih opravil v organizacijah na področjih, ki jih obsega program;
• strateško usposobljenost za celovito in strateško ugotavljanje, obravnavanje in urejanje za organizacijo pomembnih zadev;
• usposobljenost za delovanje z ljudmi v organizacijah in okoljih organizacije na osnovi učinkovitosti in etičnosti;
• da ima metodična znanja;
• zna uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ali empirične podatke.

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. Usmerjeno naj bo v kritično reševanje izbrane zadeve iz prakse (strokovno uporabna tema), torej naj bo aplikacija strokovnoteoretičnega znanja.
Diplomsko delo lahko izjemoma obravnava tudi temo, ki ni vezana na konkretno organizacijo, ki pa celovito obsega področja programa.
Študent mora mentorju oddati besedilo diplomskega dela, napisano v skladu s pravopisnimi merili knjižnega jezika. Mentor ima od kandidata pravico zahtevati, da popravi besedilo, ki pravopisno ni sprejemljivo.
Študent(ka) mora predati trdo vezane izvode diplomskega dela.
Besedilo diplomskega dela naj bo napisano v slovenskem jeziku v prvi osebi množine. Podobno naj bo tem navodilom, ki predpisujejo obliko in vsebujejo informacije o formatu papirja in obliki pisav. Ta navodila so napisana in urejena v skladu s podobo diplomskega dela. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na mentorja in Referat za študentske zadeve, Preradovičeva ul. 33, 2000 Maribor, telefon: (02) 4294 135.
Ta navodila so dosegljiva tudi na internetu na naslovu http://www.vpsmb.net
Začetne strani do uvoda označite z rimskimi številkami. Številčenje z arabskimi številkami se prične z uvodom. Diploma naj ne presega šestdeset (60) strani oziroma s prilogami 100 strani.
2.1 Izbira teme diplomskega dela
Teme diplomskih del sprejme predavateljski zbor vsako leto enkrat, skupaj z delovnim načrtom za tekoče šolsko leto in določi mentorje diplomskih del. Šola objavi na oglasni deski spisek teh tem in predvidene mentorje.
Naslove tem diplomskega dela lahko predlagajo:
• študent,
• podjetja, organizacije in druge institucije s področja prometa, ki sodelujejo z Višjo prometno šolo; ti lahko predlagajo teme, povezane z njihovim delovanjem oziroma delovanjem gospodarske panoge,
• višješolski predavatelji, ki izvajajo študijske programe Višje prometne šole,
• višješolski sodelavci v sodelovanju z višješolskimi predavatelji iz prejšnje alineje.

Naslov diplomske naloge mora biti definiran tako, da:
• opozarja na problematiko, ki jo naloga obravnava,
• problematiko natančno opredeljuje,
• nakazuje smiselnost naloge za delovno področje in delovne naloge,
• nakazuje kandidatovo samostojno zaznavanje in razčlenjevanje problematike,
• je vsebinsko zaokrožen.
2.2 Izbira mentorja
Študent lahko tudi sam predlaga temo in izbere mentorja. Ob mentorjevih nasvetih pripravi dispozicijo diplomskega dela. Med izdelovanjem diplomskega dela lahko študent zaprosi ravnatelja za zamenjavo mentorja oziroma somentorja – postopek je podrobneje določen v 13. členu Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
2.3 Roki za opravljanje diplomskega dela
Študent lahko prijavi temo diplomskega dela, ko mu manjkajo največ trije izpiti. Prijavo teme (Obrazec Dipl. 1) odda v referat za študentske zadeve. Prijavo teme potrdi ravnatelj, ki lahko temo tudi zavrne, če dispozicija teme diplomskega dela ni ustrezna – podrobnejša določila so v členih 7. – 10. Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
Prijava teme diplomskega dela obsega:
• izpolnjeno in podpisano prijavo, ki vsebuje:
- podatke o študentu,
- predlagani naslov diplomskega dela,
- imeni mentorja in somentorja ter njuni soglasji,
- soglasje organizacije (za strokovno-uporabno temo),
- soglasje strokovnega aktiva iz ustreznega predmetnega področja.

• dispozicijo diplomskega dela, ki vsebuje:
- naslov diplomskega dela,
- ime obravnavane organizacije (če ni tema splošna) in podatke o organizaciji,
- opredelitev obravnavane zadeve,
- namen, cilje in osnovne trditve (teze, hipoteze) diplomskega dela,
- predpostavke in omejitve raziskovanja,
- predvidene metode raziskovanja,
- predvideno sestavo poglavij, členjenost vsebine - kazalo,
- seznam predvidenih virov.

Študent mora predložiti izdelano diplomsko delo v šestih mesecih po potrditvi naslova, razen če iz utemeljenih razlogov pisno zaprosi predavateljski zbor za podaljšanje roka za izdelavo naloge. Študent lahko med izdelovanjem diplomskega dela zaradi pomembnih okoliščin največ enkrat zaprosi tudi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Pogoj za prijavo nove teme je pisna odobritev mentorja in ravnatelja za odstop od prejšnje odobrene teme (Obrazec Dipl. 3) v skladu s 14. členom Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
2.4 Namen diplomskega dela
Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim študent izkaže sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme, ki jih obsega program Promet. Študent z diplomskim delom dokaže tudi sposobnost za izbiro in uporabo domače in tuje strokovne literature ter virov iz obravnavane organizacije. Pri izdelavi ga s teoretičnimi, strokovnimi, z vsebinskimi in metodološkimi napotki usmerjata mentor in somentor.
Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta, kar študent potrdi z lastnoročnim podpisom v izjavi o avtorstvu (Obr. Dipl. 6).
2.5 Sestava diplomskega dela
Vsako pisno delo mora imeti primerno zgradbo. Priporočamo, da ima vaše diplomsko delo naslednjo strukturo in zaporedje:
- naslov na naslovni strani platnice ovitka (trde platnice),
- naslov na prvi strani trdo vezanega izvoda,
- sklep o odobritvi diplomskega dela,
- zahvala mentorju in somentorju (ni obvezna sestavina),
- izjava o avtorstvu,
- seznam kratic in simbolov,
- povzetek in ključne besede v slovenskem in tujem jeziku (tudi predstavitev dela ali predgovor),
- kazalo z dekadno klasifikacijo,
- osnovno besedilo (obsega uvod, jedro in sklep),
- seznam literature in virov (ima zaporedno številko v okviru kazala vsebine),
- seznam slik (navedete zaporedno številko slike in naslov slike z navedbo strani, na koncu naloge za seznamom literature in virov),
- seznam tabel (navedete zaporedno številko tabel in naslov tabele z navedbo strani, na koncu naloge za seznamom slik),
- seznam prilog, na katere se študent v diplomskem delu sklicuje (navedete seznam prilog, na koncu naloge za seznamom tabel) .

a) Osnovno besedilo
Osnovno besedilo diplomske naloge zajema:
• uvod,
• jedro (obdelavo teme),
• sklep.
Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlačen za bralca in naj pri diplomskih delih obsega dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % diplomskega dela). Osnovno besedilo se vedno prične z uvodom. V njem zapišemo glavne točke, ki smo jih zapisali v dispoziciji. Uvod ima zaporedno številko 1. Dobro je, da uvod strukturiramo v podpoglavja, na primer:
1.1 Opis področja in opis problema, ki je predmet raziskave
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze)
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
1.4 Uporabljene raziskovalne metode

Opredelitev področja in opis problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave, in je sestavni del uvoda. O tem se boste sicer podrobneje pogovorili z mentorjem, vendar je zaželeno, da je ta del rezultat vašega aktivnega razmišljanja o izbrani temi. Na primer - opredelitev obravnave PREVOZA NEVARNEGA BLAGA lahko zajema zakonsko ureditev prevoza, prevoz nevarnega blaga v posameznih prometnih podsistemih, klasifikacijo nevarnih snovi, spremno dokumentacijo, označevanje vozil, opremo vozil, postopke reševanja v primeru prometne nesreče z nevarno snovjo in podobno.
Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu vaše obravnave in strnjeni pregled obravnavanega področja. Ko pojasnjujete namen, morate razložiti, zakaj obravnavate izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.) in katero strokovno področje je predmet vašega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravate rešiti. Cilje naloge definirate tako, da navedete, katere konkretne cilje želite doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Prav tako lahko navedete, katere trditve boste skušali dokazati. Slednje morate vključiti v nalogo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih boste v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer - pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe, ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga niste obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali niste obravnavali, kako je ta prevoz urejen v državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve vaše obravnave opišite v nalogi. Kot omejitve lahko navedete tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
Metode raziskovanja pomenijo, da navedete, kako ste prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Omenili smo že, da poznamo dve metodi raziskovanja, ki se razlikujeta predvsem glede na pristop k raziskovanju, ki je lahko analitičen in deskriptiven. Kot metodo raziskovanja lahko navedete pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Jedro predstavlja najobsežnejši del pisne naloge. Predstavlja najpomembnejši in najinventivnejši del pisnega dela. V njem podrobno opišemo izbrano temo (poslovanje organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega postopka, praktično uporabo transportnih naprav in sredstev, …), jo razvijamo in pojasnjujemo. Bodite strokovni in logično povezujte spoznanja.
Jedro mora obsegati tri vsebinska področja:
• Teoretični del, v katerem strnjeno predstavimo pomembnejša teoretična izhodišča, na katerem bosta temeljila analitični in perspektivi del. Obsega lahko 30 do 50 % obsega diplomskega dela.
• Analitični ali analitično eksperimentalni del, v katerem analitično in sintetično predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo določenih znanj, modelov in metod. V analitičnem delu moramo na osnovi analize testirati svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovržemo ali potrdimo. Obsega lahko 30 do 55 % obsega diplomskega dela.
• Perspektivni del (predlogi in priporočila), v katerem predlagamo rešitve in aktivnosti za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom diplomskega dela. Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema predvidoma 5 % obsega diplomskega dela.
Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj vsebinska poglavja lahko členimo še na več podpoglavij (to še posebej velja za analitični del jedra), vendar do največ četrte ravni (na primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo določeno zaokroženo misel.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Pri obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja.
Jedro naloge torej tvorimo po naslednjih korakih:
 v njem podrobneje predstavite in analizirate naslovno temo,
 vsebino ločite z naslovi in s podnaslovi,
 vključite aktualne novosti,
 opravite ankete, eksperimente …,
 lahko dodate slike, grafe, tabele, izračune, skice.
Sklep je obvezen del vsake pisne naloge. Je zadnje poglavje ali zadnji del osnovnega besedila. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja, sklepne misli. Zato v tem delu naloge na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne ugotovitve in predloge, komentirajte dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedite lastna spoznanja in odprte probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj, podatkov, dokazov, informacij. V sklepu lahko potrdite ali ovržete podmeno ali opozorite na probleme, s katerimi ste se srečevali pri delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v nalogi niste storili. V sklepnem delu naloge lahko navajate samo svoje misli. Upoštevajte, da v sklepu jedrnato povzamete vsebino naloge in se osredotočite na najpomembnejše izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v diplomskem delu ne presega 5 do 10 % naloge.
3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje diplomskega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni dovoljen.
3.1 Oblika in velikost pisave
Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave kot je Times (New) Roman ali Dutch. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Poravnava besedila je obojestranska. Minimalna velikost pisave za tabele, slike in opombe je 10 pik. Povzetek diplomskega dela v uvodnem delu pišite z nagnjeno pisavo. Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.
Tabela 3.1: Primeri pisav
Velikost Komentar Videz
Pisave Nagnjeno Ravno
8 Spuščeno (subscripts) in dvignjeno (superscripts) Spuščeno
10 Opombe, slike, tabele Opombe
12 Osnovni tekst, podpoglavja in imena avtorjev Povzetek Podpoglavja
14 Glavna poglavja POGLAVJA
20 Naslov diplomskega dela (velikost 20) NASLOV

To je primer pisave Times Roman, velikost 8 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 10 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 12 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 12 pik polkrepko (bold).
To je primer pisave Times Roman, velikost 14 pik.
To je primer pisave Times Roman, velikost 14 pik polkrepko (bold).
3.2 Oblika strani
Stran oblikujte tako, da bodo zgornji, spodnji in levi rob široki 30 mm, ter desni rob 25 mm. Širina teksta je tako 155 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob širok 45 mm. Prav tako naj bo 45 mm zgornji rob, če je začetek novega poglavja na novi strani. Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice (oziroma višina vrstice 18 pik), med odstavki pa 2 vrstici (24 pik). Dolžino strani prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazni eno ali dve vrstici.
Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa _ SKLEP (označen z ustrezno številko – brez pik). Naslove poglavij pišemo levo poravnano, z velikimi črkami. Razmik med besedilom in naslovom novega poglavja naj bo dve prazni vrstici nad in eno prazno vrstico pod naslovom.
Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Razdelek pišemo z malimi črkami. Med zadnjim besedilom, naslovom razdelka in njegovim besedilom je po ena prazna vrstica.
Delitve na podrazdelke (označba 3.2.4) ne priporočamo. Če pa tak podrazdelek vseeno uvedemo, izpustimo eno vrstico, oštevilčimo in izpišemo naslov podrazdelka ter nato nadaljujemo besedilo v isti vrstici, kot je naslov podrazdelka. V tem primeru ločimo naslov podrazdelka od besedila, ki sledi, s piko.
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 Slike in tabele
Naslovi oz. opisi slik naj bodo pod sliko, naslovi tabel (preglednic) naj bodo nad tabelami. Tabele in slike (sl. 4.1 ) naj bodo postavljene tako, da jih boste najprej omenili v tekstu.

Slika 4.1: Oblikovanje tipične strani
Oznake koordinatnih osi v slikah oz. grafih lahko bralca pogosto zmedejo, zato raje uporabljajte imena kot simbole.
4.2 Številčenje
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko, naj bo številčenje na zunanjem robu strani.
Opombe številčite z dvignjeno pisavo.
Slike številčite ločeno, v vsakem poglavju od začetka, in sicer zaporedno z navedbo poglavja.
Tabele številčite ločeno, v vsakem poglavju od začetka, in sicer zaporedno z navedbo poglavja.
4.3 Okrajšave in kratice
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.
4.4 Enačbe
Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških simbolov) v enaki pisavi kot tekst (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba strani.
, (4.1)
kjer je:
Qp - masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati,
d1 - korisna nosilnost palete (975 kg).
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo. V tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen na začetku stavka.
4.5 Prijava na diplomski izpit
Prijavo na diplomski izpit lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraževalnega programa. Zagovori diplomskih nalog potekajo v terminu, opredeljenem z razpisanim rokom za diplomski izpit.
Študent odda diplomsko delo v referatu za študentske zadeve po tem, ko mentor potrdi, da študent lahko pristopi k zagovoru (Obr. Dipl. 5).
Študent mora oddati diplomsko delo najkasneje v 6-ih mesecih po izdaji prvega soglasja k temi diplomskega dela, sicer mora prositi za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega dela. O podaljšanju odloča predavateljski zbor.
Datum zagovora določi predsednik komisije po uskladitvi s člani komisije in z referentom za študijske zadeve v roku največ 60 dni od oddaje diplomskega dela.
Referat za študijske zadeve dostavi sklep študentu najmanj sedem delovnih dni pred zagovorom. Prav tako dostavi sklep vsem članom komisije in somentorjem pri diplomskem delu, njim dostavi tudi po en izvod diplomskega dela, strokovno poročilo mentorja o diplomskem delu (Obr. Dipl. 4) in podatke o študentu - diplomantu (osebni list).
Študent mora opraviti diplomski izpit najkasneje v roku dveh let po končanem študiju, v nasprotnem primeru o pogojih zaključevanja študija odloča ravnatelj.
4.6 Potek zagovora diplomskega dela
Zagovor vodi predsednik komisije za zagovor diplomskega dela.
Zagovor poteka v slovenskem jeziku ali v drugem jeziku, če je to odobril predavateljski zbor VPŠ Maribor.
O zagovoru diplomskega dela se piše zapisnik (Obr. Dipl. 7).
Študent zagovarja diplomsko delo pred komisijo, v kateri so predsednik komisije, član komisije in mentor (ter somentor). V komisijo so lahko imenovani le predavatelji višje šole.
Mentor študenta ne more biti predsednik komisije. Somentorji diplomskega dela so lahko dodatni člani komisije.
Zagovor je javen in objavljen vsaj sedem delovnih dni vnaprej na oglasni deski Višje prometne šole Maribor.
Člani komisije in študent se udeležijo zagovora s svojim izvodom diplomskega dela.
Komisija pred zagovorom na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogoji za zagovor in odloči o začetku zagovora.
Zagovor poteka tako, da predsednik najprej predstavi študenta in na osnovi potrjenega obrazca (Obr. Dipl. 9) ugotovi, da je študent opravil vse po programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju predsednik pojasni študentu postopek zagovora in najavi temo diplomskega dela. Mnenje o diplomskem delu prvi poda mentor.
Študent predstavi svoje diplomsko delo (približno 15 minut), pri tem poudari razloge za izbiro teme, najpomembnejše ugotovitve pri obravnavanju in priporočila organizacije. Za učinkovito predstavitev lahko uporablja avdiovizualne in druge tehnične pripomočke.
Člani komisije lahko zastavijo kandidatu svoja vprašanja – največ tri vprašanja – v pisni obliki in v kontekstu diplomskega dela. Študent nato odgovarja na prejeta in morebiti dopolnilna vprašanja članov komisije. Za zagovor na vprašanja se lahko študent pripravi do 15 minut od prejema vprašanja.
Zagovor traja do 45 minut.
4.7 Ocena dipomskega dela
Po opravljenem zagovoru se člani komisije posvetujejo o oceni diplomskega dela in uspešnosti zagovora diplomske naloge. Ocene predlagajo po vrstnem redu: mentor, član komisije oziroma somentor in predsednik komisije. Glede ocene mora biti doseženo soglasje. Če o oceni ni soglasja, se sestavi poseben zapisnik, kjer je potrebno razložiti vzroke za nesoglasje o oceni. Član komisije ima v tem primeru pravico zahtevati razveljavitev ocene, o čemer odloča ravnatelj.
Po zagovoru komisija na zaprti seji določi oceno diplomskega dela in zagovora. Predsednik komisije študentu z obrazložitvijo sporoči oceno, razglasi pridobljeni strokovni naziv in s priložnostnim nagovorom zaključi zagovor. Oceno vpiše predsednik komisije v indeks študenta in kot zadnji podpiše zapisnik in sklep komisije o oceni diplomskega dela.
Komisija oceni diplomsko delo z eno izmed ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (Cool, dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).
Pri ocenjevanju komisija upošteva:
• kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane zadeve – tako s strokovne plati kot glede ustvarjalnega prispevka kandidata in glede uporabnosti za obravnavano organizacijo;
• kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja – zlasti vseobsežno obvladovanje znanj, ki jih obsega program Promet;
• kakovost predstavitve diplomskega dela;
• raven povprečne ocene kandidata med študijem programa Promet.
Če o oceni ni soglasja, se sestavi poseben zaznamek v zapisniku, kjer je potrebno razložiti vzroke za neskladje o oceni. Ravnatelj skupaj s predsednikom komisije odloča o nadaljnjem poteku zagovora diplomskega dela najkasneje v naslednjih sedmih delovnih dneh.
Če komisija določi oceno nezadostno (5), se predsednik komisije v treh delovnih dneh posvetuje z ravnateljem, ki odloči, ali sme kandidat izdelati novo diplomsko delo pod istim naslovom ali pa si izbere drugo temo.
Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru diplomskega dela.
Če komisija ugotovi v diplomskem delu manjše, vendar nedopustne napake (npr. pravopis, navajanje literature ipd.), ki ne vplivajo bistveno na vsebino, lahko zagovor pogojno sprejme. Predsednik komisije razloži kandidatu zahtevane spremembe, ki jih vsebuje tudi sklep komisije.
Popravljeno delo odda študent v referatu za študijske zadeve najkasneje v 30-ih dneh po zagovoru, sicer se zagovor razveljavi.
Mentor v najkrajšem možnem času pregleda izvedene popravke in izpolni/dopolni sklep komisije za zagovor, na osnovi katerega predsednik komisije vpiše oceno v indeks.
Če komisija ugotovi, da je kandidat brez jasne oznake in navedbe vira dobesedno ali skoraj dobesedno uporabil v diplomskem delu obsežnejše delo tujega besedila, lahko diplomsko delo zavrne in negativno oceni, kar mora biti razvidno tudi v zapisniku.
Če se kandidat ne strinja z oceno, mora pisno pritožbo oddati referatu za študijske zadeve v treh delovnih dneh po zagovoru. Pritožbo obravnava predavateljski zbor v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja višjih strokovnih šol.
Po uspešnem zagovoru diplomskega dela izda Višja prometna šola Maribor študentu začasno potrdilo o diplomiranju po študijskem programu Promet. Začasno potrdilo podpiše ravnatelj.
Slovesna podelitev diplomskih listin je praviloma enkrat letno. Slovesnega podeljevalca in datum podelitve določi ravnatelj šole.


5 VIRI, LITERATURA
Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in točni. Ne navajajte virov, na katere se v tekstu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost diplomskega dela.
Seznam citiranih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. V seznamu citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.
Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke:
a) Monografija - en avtor
Primera:
Mršić, N. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo: sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997.
Weiner, A. B. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange. Austen: University of Texass Press, 1987. Sourcebooks in anthropology.

b) Monografija - dva avtorja
Primera:
Stušek, P. in Podobnik, A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995.
Fisher, J. in Arnold, J. R. P. Notes in chemistry for biologists. 1st. ed. Oxford: BIOS scientific publishers Lt., 1999. The instant notes series.


c) Monografija - trije ali več avtorjev
Primera:
Krakar Vogel, B. et al. Književnost na maturi.1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1994. Zbirka Matura.
Hames, B. D. et al. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific publishers Lt., 1999. The instant notes series.
d) Navajanje serijskih publikacij
Naslov: podnaslov. (Odgovornost.) Kraj: Izdajatelj, začetek (in konec) izhajanja.
Začetek in konec izhajanja zapišemo takole:
o če je publikacija začela izhajati npr. leta 1978 in še izhaja: 1978- .
o če je publikacija izhajala npr. od leta 1959 do leta 1996: 1959-1996.
Primera:
Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor: Mariborska knjižnica, Pedagoška fakulteta Maribor, 1972- .
e) Navajanje člankov
I. Objavljenih v serijski publikaciji
Obvezni elementi so:
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije, letnica izida, letnik, številka, strani.
Ležeče ali podčrtano pišemo naslov serijske publikacije.


Primera:
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 1998, št. 46, str. 64-70.
Adler, J. in Rogers, A. The new war against migraines. Newsweek: the international newsmagazine, jan. 1999, let. 83, št. 2, str. 42-48.

II. Objavljenih v zbornikih
Primera:
Lavrenčič, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, 1998, str. 153-154.
Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic Variables and Related Objects, ASP Conference Series, Vol. 137, 1998, str. 35.
III. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.
Primer:
Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975, str. 81.
Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998. str. 222.


IV. Navajanje uradnih dokumentov
Zakon, letnik (letnica) št., datum. Str.
Primer:
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, 53 (1996) 12, 29. II. Str. [841]-862.
f) Navajanje elektronskih virov
Avtor. Naslov dokumenta. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka. Dostopnost (obvezno za dokumente online).
Primeri:
Austen, J. Emma (online). (Tunbridge Wells UK): Data Text Publishing. (citirano 23. 09.1998). Dostopno na naslovu: http://www.bibliomania.com/Fiction/Austen/Emma/index.html.
Prešeren, F. Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna (online). 1996. (citirano 05. 10. 1998). Dostopno na naslovu:
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996 /preseren/
Deli elektronskih monografij, podatkovnih baz in računalniških programov
Avtor. Naslov. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Poglavje ali enakovredna oznaka (dela). Naslov posameznega dela. Dostopnost (obvezno za dokumente online).
Primer:
Austen, J. Emma (online). (Tunbridge Wells UK): Data Text Publishing. (citirano 23. 09. 1998). Chapter VII. Dostopno na naslovu:
http://www.bibliomania.com /Fiction/Austen/Emma/index.html.
Prispevki k elektronskim monografijam, podatkovnim bazam ali računalniškim programom
Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Avtor (dokumenta na gostitelju). Naslov (dokumenta na gostitelju). Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za dokumente online).
Primer:
Zgodovina mila. V: Pufič, T. et al.: Pralna sredstva (CD ROM). 1997. Ljubljana, UMI.
(Primer nepodpisanega prispevka z naslovom Zgodovina mila.)
Elektronska periodika
Naslov. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Dostopnost.
Primera:
Delo (online). Ljubljana, Delo, 1945-. Dostopno na internetu na naslovu: http://delo.si
COMPUTER Mediated Communication Magazine (online). Milwaukee, Wi (USA): December Communications, 1994 (citirano 23. 09. 1998). mesečnik. Dostopno na naslovu: http://www.december.com/cmc/mag.
Članki in drugi prispevki
Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Naslov periodike. Vrsta medija. Izdaja. Številka. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za online dokumente). Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za dokumente online).
Primera:
Jenko, M. Veliko vprašanj, malo odgovorov. Delo (online). Ljubljana, Delo, 7.10.1998. (Citirano 7. 10. 1998) Dostopno na internetu na naslovu: http://www.delo.si
Gach, G.: The Internet for Journaliste: The Fourth Estate in Cyberspace . Computer – Mediated Communication Magazine (online). 1994, vol. 1, no. 6 (citirano 1998-09-23), pp. 1-7. Dostopno na naslovu: www.december.com/cmc/mag/1994/oct/estated. 4html

V besedilu navajamo tuje vire, citiramo in povzemamo tako, da je jasno vidno, kateri deli besedila so produkt lastnih razmišljanj in pridobljenih znanj in kateri so povzeti iz tujih virov. Z natančnim navajanjem virov besedila namreč pokažemo, da poznamo dela avtorjev, ki se ukvarjajo s področjem raziskovanja in da spoštujemo avtorske pravice pisca.

Povzete misli (torej ne dobesedni navedki) drugih avtorjev v besedilu diplomske naloge označimo tako:
PRIMER 1
Javni potniški prevoz se izvaja z javnimi prevoznimi sredstvi na javnih prometnih površinah in mora biti pod enakimi pogoji dostopen vsem (Pepevnik, 2001).



Pri citiranju natančno in v celoti prepišemo besedilo iz vira ter ga postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v sobesedilo) ob priimku avtorja navedemo v oklepaju še letnico izida in stran. Kadar se zaradi dolžine citata in manj pomembnih delov citata za našo trditev odločimo, da bomo dele citata izpustili, potem take izpuščene dele označimo z oglatim oklepajem in s tremi pikami /…/.
PRIMER 2
"Javni potniški prevoz je sestavljen iz različnih podsistemov, ki tvorijo celoto in s tem omogočajo celovite rešitve problemov, ki nastajajo glede prevoza potnikov v mestu." (Pepevnik, 2001, 17)

PRIMER 3
Pepevnik (2001, 17) pa v svoji razdelitvi prometa javni potniški promet deli na podsisteme, "ki tvorijo celoto in s tem omogočajo celovite rešitve problemov, ki nastajajo glede prevoza potnikov v mestu."

6 PRILOGE
Priloge niso sestavni del diplomskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporočila diplomskega dela. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti, daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke itd.
6.1 Seznam slik
SLIKA 4.1: OBLIKOVANJE TIPIČNE STRANI 15

6.2 Seznam preglednic
TABELA 3.1: PRIMERI PISAV 13
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
brezlj



Pridružen/-a: 13.09. 2010, 12:52
Prispevkov: 21

PrispevekObjavljeno: 10 Feb 2012 19:33    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ko pa boste potrebovali jezikovni pregled slovenskega besedila, prevod povzetka v tuj jezik in na koncu še www.print-point.si/vezava-diplomskih-nalog, pa le sledite povezavam, saj lahko na enem mestu vse opravite zelo ugodno in tudi hitro.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Pisanje magistrske naloge, Pisanje magistrske naloge Seznam forumov -> Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske naloge, Pisanje diplomske na Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.