Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

PRIPOROČILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE

Pripravila delovna skupina

Usposabljanje predavateljev VSS za mentorstvo
pri diplomskem delu

Uredil: Tomaž Pintarič

Predgovor

Priporočila za izdelavo diplomske naloge je pripravila delovna skupina za usposabljanje predavateljev VSS za mentorstvo pri diplomskem delu v sestavi mag. Jože Krajnc, dr. Marica Prijanovič Tonkovič, Polonca Leskovar – Mesarič, Aleš Cvelbar, Marjana Šporar, Peter Markič in Marjan Velej.

Priporočila za izdelavo diplomske naloge so priloga Priporočil za izdelavo pravilnika o diplomskem delu. Podrobneje določajo zahteve o obliki diplomske naloge, ki jih predvidevajo Priporočila za izdelavo pravilnika o diplomskem delu. Da bo diplomska naloga ustrezna, mora biti izdelana po spodaj opredeljenem postopku in ustrezati določenim vsebinskim, strukturnim ter oblikovnim zahtevam. Namen priporočil je poenotiti in poenostaviti oblikovanje diplomske naloge.

Diplomsko delo je sestavljeno iz diplomske naloge in diplomskega izpita, na katerem se diplomska naloga predstavi in zagovarja. V Priporočilih za izdelavo diplomske naloge bomo natančneje opredelili tehnična navodila za izdelavo diplomske naloge. Projektna skupina je izdelala tudi elektronsko predlogo za izdelavo diplomske naloge, ki vključuje vse zahteve, ki jih opredeljujejo Priporočila za izdelavo diplomske naloge.

Nekaj osnovnih priporočil

Vsebino, ki jo napišemo, moramo razumeti. Pravilno moramo razporediti pomembnost posameznih vsebinskih elementov. Oblikovanje mora zagotoviti ravnotežje med:

– videzom in vsebino
– velikostjo grafičnih elementov
– kontrastom in skladnostjo.

Kontrast pritegne bralca z neko napetostjo, ki jo dosežemo:

– s temnimi deli, npr. ilustracijami, velikimi naslovi v krepkem tisku, obrobami in
– s svetlimi deli besedila, npr. majhna, nepoudarjena pisava, veliko prostora med grafičnimi elementi.

Skladnost dosežemo:

– z enotnimi zgornjimi, spodnjimi in stranskimi robovi
– z enotno pisavo, velikostjo in razmikom med vrsticami besedila, naslovov, podnaslovov
– z enotnimi zamiki odstavkov, razmiki med stolpci in praznim prostorom okoli slik tabel …
– s ponavljanjem grafičnih elementov na vsaki strani.

Pri oblikovanju smo zadržani, prizadevamo si za preprosto oblikovanje. Izogibamo se različnim pisavam (zato je predpisana), različnim slogom, velikostim črk, pretiravanju z grafiko, prepolnim stranem.
Skrbeti moramo za podrobnosti. Za neprimeren videz oblikovanja je dovolj že majhna napaka, npr. neporavnani odstavki, del besedila, ki sameva na dnu strani, preveliki presledki med znaki …

S celovitim oblikovanjem besedila bomo zagotovili jasnost in prepoznavnost vsebine, kar je cilj diplomske naloge.

Tomaž Pintarič

Kazalo vsebine:

1 NASTAVITVE STRANI 2
1.1 FORMAT DIPLOMSKE NALOGE 2
1.2 NASTAVITVE SLOGOV 2
1.3 NASTAVITVE OBLIKE NAŠTEVANJA 2
2 VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE 2
2.1 NASLOV IN NASLOVNICA 2
2.2 NASLOV DIPLOMSKE NALOGE 2
2.3 ZAHVALA 2
2.4 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE V SLOVENSKEM IN TUJEM JEZIKU 2
2.5 KAZALO 2
2.6 PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV IN OZNAČB 2
2.7 BESEDILO 2
2.8 TABELE IN SLIKE 2
2.9 LITERATURA 2
2.10 PRILOGE 2
2.11 ENAČBE 2
3 LEKTORSKI NASVETI 2
4 LITERATURA 2

Kazalo slik:

Slika 1: Nastavitev robov 2
Slika 2: Odsek brez številčenja 2
Slika 3: Rimsko številčenje 2
Slika 4: Arabsko številčenje 2
Slika 5: Opombe 2
Slika 6: Oblike slogov 2
Slika 7: Naslovna stran diplome 2
Slika 8: Notranja naslovna stran diplome 2
Slika 9: Tretja stran diplome 2
Slika 10: Primer zahvale 2
Slika 11: Primer povzetka v slovenskem in tujem jeziku 2
Slika 12: Primer kazala vsebine 2
Slika 13: Primer kazala slik, tabel, grafikonov in prilog 2
Slika 14: Primer navajanja uporabljenih simbolov 2
Slika 15: Primer slike in tabele v naloge, ter sklicevanje nanju 2
Slika 16: Primer seznama prilog in list z prilogami 2

1 NASTAVITVE STRANI
Diplomska naloga vsebuje:

– naslovno stran na ovitku diplome
– prazen list
– ponovljeno naslovno stran z ovitka
– naslov diplomske naloge
– list z zahvalo
– ključne besede in povzetek v slovenskem in tujem jeziku
– kazalo vsebine, slik, tabel in grafov
– pregled uporabljenih simbolov in označb
– besedilo
– literaturo
– priloge.

naslovnica prazen list ponovljena naslovnica naslov dipl. naloge

zahvala povzetek v slov. jeziku povzetek v tujem jeziku kazalo

kazalo slik kazalo tabel, grafikonov, prilog simboli in okrajšave

besedilo seznam literature priloge

1.1 FORMAT DIPLOMSKE NALOGE

Format diplomske naloge je A4. Robove strani oblikujte tako, da bodo zgornji, spodnji in levi rob široki 30 mm, desni rob pa 25 mm. Širina teksta je tako 155 mm. Robove za glavo in nogo nastavite na 15 mm.

 Nastavitev robov
V meniju Datoteka izberemo ukaz Priprava strani. Na zavihku Robovi nastavimo ustrezne velikosti vseh štirih robov. Odmik glave in noge nastavimo na zavihku Postavitev.

Slika 1: Nastavitev robov

 Nastavitev odsekov
Zaradi različnega številčenja strani je potrebno dokument razdeliti na več odsekov. Prazen list, list s ponovljeno naslovnico in list z naslovom diplomske naloge so strani, ki nimajo številke strani, nato sledijo listi z rimskimi številkami. Te liste postavimo v svoj odsek. Postavimo se na konec lista z naslovom diplomske naloge in v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Prelom, nato pa izberemo možnost Naslednja stran. Enako storimo tudi na koncu lista uporabljenih simbolov, kajti od tega lista dalje bo številčenje z arabskimi številkami. Na koncu dokumenta pred prilogami je potrebno vstaviti še en odsek, ker strani s prilogami niso oštevilčene.

Slika 2: Odsek brez številčenja
Slika 3: Rimsko številčenje

Slika 4: Arabsko številčenje

 Vstavljanje glave in noge (različne številke strani)
Glavo naloge vstavimo tako, da v meniju Pogled izberemo ukaz Glava in noga. Postavimo se v odsek, kjer bomo glavo vstavili. Če se glava razlikuje od glave iz prejšnjega odseka, je potrebno izklopiti gumb Poveži s prejšnjim. Če to ne storimo, se bo nova glava, ki jo bomo vstavili, postavila tudi na predhodne strani. Ker v prvem odseku ni številčenja strani, se postavimo v drugi odsek. V meniju Pogled izberemo ukaz Glava in noga. Postavimo se v nogo in v orodni vrstici izklopimo gumb Poveži s prejšnjim. Ko je ta gumb izključen, lahko vstavimo številko strani z gumbom Vstavi številko strani. Ker je potrebno rimsko številčenje, izberemo še gumb Oblikuj številko strani in izberemo rimske številke ter nastavimo Začni z I. Nato se postavimo v nogo odseka tri. Zopet izklopimo gumb Poveži s prejšnjim in na gumbu Oblikuj številko strani nastavimo arabsko številčenje ter Začni z 1.

Besedilo v glavi je na zunanji strani lista, male tiskane črke, velikost 9 pt, ne krepko, ležeče (črta neobvezna). Od naslovnice do uvoda je področje glave prazno. V ostalem delu naloge glava ni obvezna – besedilo naloge je lahko brez glave.

V področju noge vstavimo številko strani – prva oštevilčena stran je stran z zahvalo. Del naloge od zahvale do vključno s stranjo pregled uporabljenih simbolov in označb uporabljamo rimske številke. Od uvoda naprej številčimo z arabskimi številkami. Številko strani v obeh delih postavite na zunanji rob, 12 pt, ne krepko, ne ležeče. Strani prilog ne številčite.

Diplomska naloga naj ne bi vsebovala opomb. Potrebno razlago pojmov vključite v nalogo. Morebitne opombe so v besedilu označene z nadpisano arabsko številko in zapisane pod črto z velikostjo 10 pt, ne krepko, ne ležeče, obojestransko poravnane, zaključene s piko.

 Vstavljanje opomb
Opombe vstavimo tako, da se postavimo ob besedi, kjer bo stala opomba, nato pa v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Sklic ter Sprotne opombe. Izberemo Sprotne opombe – Dno strani, ustrezno obliko številčenja in Zvezno številčenje. Po kliku na Vstavi napišemo opombo na dnu strani pod črto. Ob besedi, kjer smo predhodno kliknili, se pojavi ustrezna številka.

Slika 5: Opombe

Ker je opomba dodatno pojasnilo, jo dodamo na dnu strani, na kateri je tekst, na katerega se opomba nanaša. Velikost črk je manjša kot v tekstu, da se vizualno loči od njega, je pa še vedno toliko velika, da se z lahkoto prebere. Opombe si sledijo in so oštevilčene. Dobro je, da opomb ni preveč, saj s tem obremenjujemo branje.

1.2 NASTAVITVE SLOGOV
Besedilo naloge pišemo z navadnim slogom, ki mu določimo pisavo Times New Roman (lahko tudi katero drugo npr. Calibri), velikosti 12pt, črna barva, enostranski tisk, razmik med vrsticami naj bo 1,5. Med odstavki so enovrstični razmiki in obojestranska poravnava.

1 NASLOV (NOVO POGLAVJE - velike tiskane črke, 14 pt, krepko)

Vsako novo glavno poglavje naj se začne na novi strani. Slog mora vsebovati orisno številčenje z arabskimi številkami brez pike. Razmik od naslova do nadaljnjega besedila naj bo 18 pt.

1.1 NASLOV PODPOGLAVJA (velike tiskane črke, 12 pt, krepko)

Od zadnjega besedila naj bo podpoglavje odmaknjeno dve vrstici (24 pt), od nadaljnjega besedila pa 12 pt.

1.1.1 Naslov podpodpoglavja (male tiskane črke, 12 pt, krepko)

Od zadnjega besedila naj bo podpoglavje odmaknjeno dve vrstici (24 pt), od nadaljnjega besedila pa 12 pt. Podpodpoglavje obravnava manjši del podpoglavja in naj bo le toliko obsežno, da pojasni bistvene elemente, ki so potrebni za razumevanje vsebine poglavja.

Nadaljnja podpoglavja (četrta raven) naj bodo zgolj izjema (npr. 1.1.1.1 – male tiskane črke, 12 pt, ne krepko). Vsako členjenje na podpoglavja oz. podpodpoglavja pa je smiselno le, če podpoglavje vsebuje vsaj dve podpodpoglavji.

 Nastavitev slogov
V orodni vrstici Oblikovanje kliknemo na prvi gumb – Slogi in oblikovanje. Na desni strani zaslona se pojavi seznam slogov. Slogi, ki jih uporabljamo v nalogi so: navaden, naslov 1, naslov 2, naslov 3 … Vsak slog je potrebno ustrezno pripraviti. Za besedilo uporabimo navaden slog. Spremenimo (nastavimo) ga tako, da miško postavimo na ime sloga, ob tem se pojavi desno puščica, na katero kliknemo. V meniju, ki se je pojavil, izberemo ukaz Spremeni. Nato nastavimo ustrezno obliko. Povsem enako nastavimo tudi sloge za naslove, le da vključimo še orisno oštevilčevanje.

Slika 6: Oblike slogov

1.3 NASTAVITVE OBLIKE NAŠTEVANJA
Za označevanje alinej pri naštevanju uporabljamo simbol . Če ima alineja več nivojev, uporabimo v naslednjem nivoju simbol . Pri nastavitvah nastavite zamik z leve strani za 2 cm, naslednji nivo pa 3 cm (glej spodnji primer).

– strojna oprema
• tipkovnica
• miška
• disk
– programska oprema
• operacijski sistemi
• uporabniški programi

2 VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE
2.1 NASLOV IN NASLOVNICA
Naslovna stran na ovitku diplome mora biti temno modre barve ter trdo vezana.

Slika 7: Naslovna stran diplomske naloge

Naslovnici v trdih platnicah sledi prazen list. Takoj za tem se ponovno vstavi naslovnica na navadnem listu.

Slika 8: Notranja naslovna stran diplomske naloge

2.2 NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Na tretji strani sledi:

– ime zavoda oziroma šole in ime programa
– naslov naloge
– ime avtorja(-ice)
– ime podjetja
– ime mentorja (-ice) v šoli
– ime mentorja (-ice) v podjetju
– ime lektorja (-ice)
– kraj in datum.

Slika 9: Tretja stran diplomske naloge

2.3 ZAHVALA

Na četrti strani je list z zahvalo.

Slika 10: Primer zahvale

2.4 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE V SLOVENSKEM IN TUJEM JEZIKU

Povzetek naj bo celotno diplomsko delo “skrajšano“ v nekaj povedi oz. vrstic (do 250 besed):

– Kaj je predmet dokumenta oziroma dela?
– Kateri oziroma kakšni so rezultati?

Pri ključnih besedah navedite največ 5 različnih pojmov.

Slika 11: Primer povzetka v slovenskem in tujem jeziku

2.5 KAZALO
V kazalu uporabite pisavo Times New Roman, velikost 10 pt; če kazalo ni zelo obsežno, lahko uporabite velikost 12 pt. Krepko zapisani so le naslovi poglavij. Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo zapisani z velikimi tiskanimi, vse nadaljnje ravni pa z malimi tiskanimi črkami. Poglavje Priloge se vključi v kazalo.

Naslovi pod(pod)poglavij naj bodo zamaknjeni desno. Razmik med vrsticami je enojni. Strani kazala številčite z rimskimi številkami (na zunanjem robu noge, 12 pt, ne krepko, ne ležeče), področje glave naj bo prazno. Glejte primer spodaj.

Za kazalom vsebine sledijo kazala slik, tabel in prilog.

Slika 12: Primer kazala

Slika 13: Primer kazala slik, tabel, grafikonov in prilog

 Izdelava kazala vsebine
Pred vstavljanjem kazala vsebine morajo biti vsi naslovi oblikovani z ustreznimi slogi. Nato v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Sklic – Kazala. Izberemo zavihek Kazalo vsebine in izberemo najustreznejšo obliko kazala. Ko se kazalo izpiše na listu, ga lahko povsem običajno še dodatno oblikujemo.

 Izdelava ostalih kazal (slik, grafikonov, prilog)
Za vstavljanje kazala slik, grafikonov itd., je potrebno najprej vse objekte podnasloviti. To naredimo tako, da v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Sklic – Napis. Izberemo ustrezno oznako (slika …) ali pa definiramo Novo oznako. Po kliku na gumb V redu se nam ustrezna oznaka pojavi na listu z ustrezno zaporedno številko. Dopišemo še ime ustreznega objekta. Če nam oblika pisave ne ustreza, jo spremenimo tako, da spremenimo slog z imenom Napis.
Ko so vsi objekti ustrezno podnaslovljeni, v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Sklic – Kazala. Izberemo zavihek Kazalo slik, najustreznejšo obliko kazala in oznako napisa (slika, grafikon …). Tudi kazalo slik lahko še dodatno oblikujemo.

2.6 PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV IN OZNAČB
Simbole in označbe (kratice) morate navesti po abecednem redu.

»simbol« - »pomen«

Primeri:

U - napetost na elektrostatičnem voltmetru
Ub - napetost na iskrilu (vrednost pri umerjenju)
Ui - preskusna napetost na iskrilu (vrednost pri umerjenju)
Unm - nazivna napetost motorja za pomik iskril

»kratica« - »pomen«

Primeri:

CPU - Central processing unit – Centralno-procesna enota
MŠŠ - Ministrstvo za šolstvo in šport
RAM- Random access memory – Pomnilnik z naključnim dostopom
VSŠ - Višja strokovna šola

Slika 14: Primer navajanja uporabljenih simbolov

2.7 BESEDILO
Besedilo oblikujemo s slogi, ki so definirani na strani 4 teh navodil. Strani številčimo strani z arabskimi številkami.

Besedilo obsega uvod, osrednji del in zaključek. V konkretni nalogi so navedeni dejanski naslovi.

Uvod (približno 5 %) je podrobnejši opis, ki vpelje bralca v diplomsko nalogo (zajame naj odgovore na tri ključna vprašanja: kako, kaj, zakaj):

– področje dela
– dosedanji dosežki
– namen in cilji tega dela
– metoda dela
– predstavitev podjetja.

Osrednji del (približno 90 %) obsega analizo obravnavanega problema in snovanje predlaganih ukrepov. V osrednjem delu naj približno 40 % zajemajo teoretična izhodišča, 50 % pa je samostojen prispevek študenta.
V teoretičnih izhodiščih je podrobna razlaga, smiselno razdeljena na več enot, podprta s slikami in tabelami. V njem podrobneje opišemo probleme in predstavimo, kako se bomo lotili dela (način rešitve problema), podrobno opišemo problem (s pomočjo modelov, formul, algoritmov, fizične izvedbe), formalno postavimo model. V teoretičnih izhodiščih lahko tudi pripravimo analizo trenutnega stanja itd. V samostojnem prispevku študenta pa podamo rešitve problemov, izračune, predloge, poglede itd. Lahko navedemo izsledke raziskav in prikažemo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja. Pišemo v preteklem času, jasno in natančno, po logičnem zaporedju (ne po zaporedju resničnega dela).

Zaključek

Povzetek rezultatov dela:

– Kateri in kakšni rezultati so bili doseženi?
– Kakšen je pomen rezultatov?
– Kaj smo se naučili pri delu?
– Napotki za nadaljnje delo.

2.8 TABELE IN SLIKE
Tabele in slike so postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu se sklicujemo na slike z navedbo njihove številke. Na vsako sliko, tabelo ali drug dodatni element se je potrebno v nalogi vsaj enkrat sklicevati.

NEUSTREZNO
Naslednja slika prikazuje rezultate vrednotenja osmih podvariant:

Vidimo lahko, da je bila najbolje ocenjena varianta ... USTREZNO
Rezultati vrednotenja osmih podvariant so prikazani na sliki 1. Vidimo lahko, da je bila najbolje ocenjena varianta ...

Slika 1: Rezultati vrednotenja

Slika 15: Primer slike in tabele v nalogi in sklicevanje nanju

Vse tabele in slike zaporedno oštevilčite z arabskimi številkami in naslovite. Morebitne legende pišite brez okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd. Če je tabela/slika prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir (celotna bibliografska navedba pa v seznamu literature): priimek avtorja, letnica, številka strani. Kjer avtor ni znan, navedite naslov, letnico in številko strani. Če gre za spletni vir, napišite točen http-naslov in v okroglem oklepaju datum dostopa. Za naslovi in viri ne pišite pike. Če je vir slike lasten, se vir ne navaja.

Primeri:

Vir: http://www.zavod-irc.si/sl/impletum/ (15. 8. 2008)
Vir: Prirejeno po: http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/ (15. 8. 2008)
Vir: Lasten (Navedite, če uporabljate lastne slike in želite poudariti avtorstvo.)

Tabele naj bodo sredinsko poravnane, oštevilčene in opremljene z naslovom (ki je sredinsko poravnan nad tabelo) ter virom (ki je sredinsko poravnan pod tabelo). Za naslov in vir uporabite pisavo Times New Roman, velikost 12 pt, ne krepko, ne ležeče, začnite z veliko začetnico, brez končne pike. Vsebino tabele sredinsko poravnate (razen skrajno levega stolpca), lahko uporabite velikost 10 pt.

Primer tabele (tabela je brez ozadja):

Tabela 3: Zaposleni po stopnji izobrazbe in spolu
Spol Stopnja izobrazbe SKUPAJ
VISOKA VIŠJA SREDNJA
Moški 294 252 2003 2549
Ženske 593 424 2716 3733
SKUPAJ 887 676 4719 6282

Med slike spadajo še grafikoni, diagrami, skice … Slike naj bodo sredinsko poravnane, oštevilčene in opremljene z naslovom (ki je sredinsko poravnan pod sliko) ter virom (ki je sredinsko poravnan v svoji vrstici pod naslovom). V primeru slike (grafikon, diagram, skica), ki jo sami izdelate, vira ni potrebno navajati. Za naslov in vir uporabite pisavo Times New Roman, velikost 12 pt, ne krepko, začnite z veliko začetnico, brez končne pike (slog Napisi). V nalogi naj bodo slike in grafikoni približno enake velikosti.

Primer grafikona (grafikon je brez ozadja):

Grafikon 3: Delež zaposlenih žensk v podjetju od leta 2000 do 2004
Vir: Letopis Slovenije, 2007, 75

2.9 LITERATURA
Vsako citiranje in povzemanje v besedilu mora obvezno imeti celotno referenco (podroben bibliografski opis gradiva, iz katerega smo črpali podatke) v seznamu literature. V projektu Impletum uporabljamo smiselno prirejen ISO 690 , zato se to priporoča tudi za diplomske naloge. Praviloma naj bi bila vsaka referenca vsaj enkrat citirana v besedilu. Viri morajo biti urejeni po abecednem vrstnem redu avtorjev/naslovov, vsaka bibliografska navedba naj bo brez označevanja ali oštevilčevanja v svoji vrstici in zaključena s piko. Med referencami naj bodo prazne vrstice.

Standard ISO 690 za klasične vire in literaturo (članke v revijah, serijskih publikacijah, knjige oz. monografije, zbornike, uradne dokumente, diplomska, magistrska, doktorska dela) je dostopen na spletni strani:

http://www.kii.ntf.uni-lj.si/ftproot/bb/REFERENCE%20CITIRANJE/ISO%206901987.htm,

Standard ISO 690-2 za elektronske vire (elektronske monografije, elektronske revije, spletne strani, računalniške programe …) je dostopen na spletni strani:

http://www.kii.ntf.uni-lj.si/ftproot/bb/REFERENCE%20CITIRANJE/ISO%20690-2.htm.

NAVAJANJE MONOGRAFIJ – obvezni elementi so:

Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: Založba, letnica.

Primer za navajanje monografije – en avtor:

Kavčič, B. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2000.

Primer za navajanje monografije – dva avtorja (z elementi navajanja, ki niso obvezni: s številko izdaje in ISBN – mednarodno standardno številko knjige):

Stušek, P. in Podobnik, A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995. ISBN 86-341-1667-0.

Primer za navajanje monografije – več kot dva avtorja:

Možina, S., et al. Management: Nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta, 2002.

NAVAJANJE SERIJSKIH PUBLIKACIJ:

Naslov: podnaslov. (Odgovornost.) Kraj: Izdajatelj, začetek (in konec) izhajanja. ISBN.
(Navedba odgovornosti in oznake ISBN ni obvezna).

Primer za navajanje serijske publikacije:

Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor: Mariborska knjižnica, Pedagoška fakulteta Maribor, 1972–.

NAVAJANJE ČLANKOV:

Članki v serijski publikaciji – obvezni elementi so:

Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije, letnica izida, letnik, številka, stran(i).

Primera za navajanje članka v serijski publikaciji:

Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju, 2005, let. 3, št. 1, str. 17–23.

Puhar, J., in Kovšca, R. Nova vojna: čas brez meja. Marketing magazin: revija za sodobne prijeme, 2008, št. 12, str. 10–13.

Članki v zborniku – obvezni elementi so:

Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika, letnica izida, letnik, številka, stran(i).

Primera za navajanje članka v zborniku:

Možina, S. Učeča se organizacija. V: Organizacija, 2000, str. 468–471.

Puhar, J., in Kovšca, R. Nova paradigma: čas brez meja. V: Oglaševanje prihodnosti: 5. marketinška konferenca Portorož, 1998, str. 150–155.

Anonimni članki v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih – obvezni elementi so:

Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izdaje, stran.

Primer za navajanje anonimnih člankov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I–Na. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975, str. 81.

NAVAJANJE URADNIH DOKUMENTOV:

Zakon, institucija, letnik (letnica) številka, datum. Str. (Navedba datuma in strani ni obvezna.)

Primer za navajanje:

Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, 53 (1996) 12, 29. II. Str. 841–862.

NAVAJANJE ELEKTRONSKIH VIROV:

Citiramo in povzemamo lahko elektronske monografije, podatkovne baze, računalniške programe … Obvezni elementi so:

Priimek, I. Naslov dokumenta. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Pri drugih vrstah gradiva v oklepaju za naslovom napišemo vrsto gradiva, npr. videoposnetek, zvočni posnetek, prosojnice, kartografsko gradivo, in upoštevamo vse elemente navajanja vira, ki veljajo pri monografskih publikacijah.

Primeri za navajanje:

Prešeren, F. Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna (online). 1996. (citirano 5. 10. 1998).Dostopno na naslovu: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996 /preseren/.

Banka Slovenije. Eurostat – preračuni ARC, Evropski indeksi – preračuni analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije (online). 2008. (citirano 18. 8. 2008). Dostopno na naslovu: http://www.bsi.si.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Statistične informacije (online). 2008. (citirano 18. 8. 2008). Dostopno na naslovu: www.ess.gov.si.

Za navajanje literature lahko uporabite enega od dveh načinov:

– Seznam literature ni označen s številkami in je urejen po abecednem vrstnem redu (primer 1).
– Seznam literature je označen s številkami v oglatem oklepaju in je razvrščeno po pojavljanju (primer 2). V nalogi se vir navaja z ustrezno številko v oglatem oklepaju.

Slika 16: Oblike navajanja literature – primer 1 in primer 2

2.10 PRILOGE

Kot priloge nalogi na koncu dodate vse tisto, kar bi sicer obremenjevalo besedilo in ni nujna sestavina le-tega, menimo pa, da ima pomembno ilustrativno sporočilo ali pa ga celo zahteva mentor. Kdaj premišljujemo, kaj bomo vključili v priloge? Vsekakor ne na koncu, ampak že med pisanjem. V priloge vključite vse, kar bo dopolnilo razumevanje, sprožilo nove raziskave, zadovoljilo zanimanje tistih, ki so želeli izvedeti več in podobno.

Na vsako prilogo se moramo v besedilu naloge vsaj enkrat sklicevati, drugače je nepotrebna in je ni potrebno navajati.

Med priloge lahko vključite:

– prazen izvod anketnega vprašalnika,
– prazen izvod izhodišča za intervju,
– sheme, ki so bile preobsežne, da bi jih objavili v besedilu,
– matematične izpeljave in izračune,
– grafične prikaze,
– uradne dokumente, ki smo jih uporabili ali ustvarili sami,
– slike in fotografije, ki smo jih zbrali v fazi raziskovanja.

Strani s prilogami ne oštevilčite. Na prilogo napišemo samo npr. Priloga 1. Kaj pa predstavlja, pa definiramo že na seznamu prilog.
Slika 17: Primer seznama prilog in list s prilogami

2.11 ENAČBE
Enačbe številčite skozi celotno nalogo zaporedno, z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano spodaj. Številčenje enačb je lahko avtomatsko (vstavljanje – sklic – napis – odstrani oznako iz napisa).

Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških simbolov), v enaki pisavi kot tekst. Za znak minus uporabljajte namesto kratkega podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite dva centimetra od levega roba strani.

(1)

Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo. V tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (17), ne pa "en. (17)" ali podobno, razen na začetku stavka. Oznake, simboli, ki jih pišete v enačbi, morajo biti napisani v tekstu v enaki pisavi in skladni s standardom.

Oblikovanje enačb:

 spremenljivke: poševno ai, Xk
 vektorji in matrike: poudarjeno poševno ai, Xk
 vektorji in matrike: poudarjeno pokončno ai, Xk
 števila: pokončno a2, x3
 imena znanih funkcij: pokončno log2 b, sin i
 splošne funkcije: poševno f(x)
 merske enote: pokončno V = 3,22 m3
 minus – ni isto kot pomišljaj -

3 LEKTORSKI NASVETI
Upoštevajte razliko med vezajem (-) in pomišljajem (–). Vezaj je v primerjavi s pomišljajem krajša črtica; načeloma je stičen. Pomišljaj se izpiše, če na tipkovnici hkrati pritisnemo tipko Ctrl in tipko za minus oz. če kliknemo meni Vstavljanje, izberemo možnost Simbol …, izberemo zavihek Posebni znaki in kliknemo Pomišljaj. V tem podmeniju lahko priredimo bližnjične tipke za simbole oz. posebne znake ter preverimo pravilnost le-teh (npr. znak ° ni enak znaku °, znak β ne znaku ß).

Primeri rabe pomišljaja:

Leta 1955 je umrl Albert Einstein – nemški fizik.
str. 15–17, v letih 1992–1996, 12 – 5 (V matematiki ga za pomen 'minus' pišemo nestično.), –4 °C (Pri navajanju temperature oz. negativnih števil ga pišemo desnostično.)

Primeri rabe vezaja:

slovensko-nemški slovar, črno-bela fotografija, gospodarsko-politične razmere, vzgojno-izobraževalni, kmetijsko-živilski sejem, 100-odstotno, 200-kilogramski, 20-amperski, 17-krat, C-vitamin, TV-spored, A4-format, α-žarki

Upoštevajte stičnost ločil. Pika, vejica, vprašaj, klicaj, podpičje, zaklepaj, dvopičje in drugi narekovaj so levostični, kar pomeni, da se na svoji levi strani dotikajo besedila oz. jih zapisujemo brez presledka za besedami, za katerimi stojijo.

Primeri:

Kakšne so prednosti omenjenega sistema? – Spoštovani! – O tem sicer dvomijo; če pa je vendarle res, so študenti popolnoma nemočni in prepuščeni lastni iznajdljivosti. – V drugem odstavku besedila (glej izroček) poišči pravopisne napake. – Slovence rada daje »fovšija«. – Ime in priimek: ____________

Oklepaj in prvi narekovaj sta desnostična, kar pomeni, da pred njima vedno naredimo presledek, za njima pa nikoli.

Primera:

Vitamin C (askorbinska kislina) pripomore k večji telesni odpornosti.
Rekel je:»Pridi.«

Poševnica je levo- in desnostična, kar pomeni, da jo zapisujemo brez presledkov med dvema besedama, črkama ali številkama.

Primeri:

študijsko leto 2008/09, 50 km/h; 500 l/min

Tri pike so nestične. Pred njimi vedno uporabite nedeljivi presledek (hkraten pritisk tipk CTRL in SHIFT ter preslednice). Presledek naredite tudi za njimi. Naj bodo pike res tri (ne dve in ne štiri).

Primer:

Ločila so pika, vejica, klicaj, vprašaj, vezaj … Mnogi poznajo le pet ločil.

V želelnih in velelnih povedih, ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo, pač pa pišemo piko. Bodite pozorni na to tudi pri sestavljanju vprašanj za ponavljanje oz. preverjanje znanja.

Primera:

Opiši značilnosti celice.
Na spletu poišči ekokmetijo.

Med količino in mersko enoto je vedno enojni presledek, ki ga prehod v naslednjo vrstico ne sme deliti. Zato pri navajanju količin z mersko enoto uporabljajte nedeljivi presledek, npr. 5 km, 20 %, 15 ml. Tudi pri zapisovanju datumov ne pozabite vstaviti nedeljivih presledkov za vsako piko; tako Word nikoli ne bo prenesel v novo vrstico le letnice.

Primer:

Tretji rok za oddajo gradiv je 2. 3. 2009.

4 LITERATURA
Enotni tehnični standardi (online). 2009. Dostopno na naslovu:
http://www.zavod-irc.si/sl/impletum/.

Izhodišča za pripravo višješolskih učbenikov (online). 2008. Dostopno na naslovu:
http://www.zavod-irc.si/sl/impletum/.

Microsoft Corporation. Pomoč in nasveti za Word 2003 (online). 2008. (citirano
15. 12. 2008). Dostopno na naslovu:
http://office.microsoft.com/sl-si/word/FX100649261060.aspx.

Roš, M. Pišem! Priročnik za pisanje strokovnih in znanstvenih del. Ljubljana: GV Založba, 2005.

Standard ISO 690 za klasične vire in literaturo (online). 2008. (citirano 10. 10. 2008).
Dostopno na naslovu:
http://www.kii.ntf.uni-lj.si/ftproot/bb/REFERENCE%20CITIRANJE/ISO%206901987.htm.

Standard ISO 690-2 za elektronske vire (online). 2008. (citirano 10. 10. 2008). Dostopno na naslovu:
http://www.kii.ntf.uni-lj.si/ftproot/bb/REFERENCE%20CITIRANJE/ISO%20690-2.htm.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli