Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

DIPLOMSKI RED

Pripravili:

Komisija za študijske zadeve v sestavi:
doc. dr. Marta Veder
doc. dr. Nikola Holeček
pred. dr. Nataša Kovačić
viš. pred. mag. Andreja Slapnik
doc. dr. Natalija Špeh
Božena Steiner, univ. dipl. soc.

Velenje, februar 2010
Navodila mentorjem za prijavo teme diplomskega dela na VŠVO
(september 2010)

Naslov teme diplomskega dela
Temo diplomskega dela mora študent zadnjega letnika prijaviti od 15. februarja dalje. Najkasneje v dveh mesecih senat VŠVO temo odobri in določi komisijo za zagovor.
Glede na obseg in težavnost mora biti delo izvedljivo v treh mesecih.

Opis raziskovalne teme
Opredelitev teme, ki jo pripravi študent, naj obsega namen, cilje in delovno hipotezo diplomskega dela. Delo naj bo utemeljeno z najnovejšimi raziskovalnimi referencami. Diplomske teme se morajo nanašati na okoljska vprašanja, lahko z naravoslovno-tehničnega ali humanističnega vidika. Možne so vsebinske povezave med raziskovalnimi področji.

Metode dela
Predvidene metode diplomskega dela je potrebno predstaviti:
1) empirični del: zbiranje podatkov, vzorčevanje, analize in primerjave,
2) sinteza rezultatov, ocene tveganja in možnosti napake pri rezultatih, statistični obdelavi in predstavitvi sklepov/zaključkov.

Pričakovani rezultati
Skladno z opisano raziskovalnim vprašanjem, delovno hipotezo in cilji se predstavijo pričakovani rezultati diplomskega dela.

Reference
Potrebno je navesti temeljne vsebinske, metodološke in druge strokovne (raziskovalne) podlage za predlagano diplomsko delo.

SPLOŠNA NAVODILA

1. Diploma

Za dokončanje študija in pridobitev diplomske listine mora študent uspešno izdelati diplomsko delo raziskovalnega tipa in ga zagovarjati.

2. Splošno o diplomskem delu

Diplomsko delo je pisni izdelek, v katerem študent strokovno poglobljeno obdela vprašanje, ki je določeno s temo.
Diplomsko delo mora ustrezati merilom strokovne razprave ali študije s teoretično osnovo ali empiričnega dela s pripadajočo teoretično osnovo. V diplomskem delu mora študent dokazati, da pozna predmet in metode znanstvenega raziskovanja, obvlada tehnike sporočanja in argumentiranja, da je sposoben samostojno in kritično presojati obravnavana vprašanja.
Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela dveh ali več kandidatov, pri čemer mora biti iz predloženega besedila razviden prispevek posameznega avtorja.
Diplomsko delo je praviloma v slovenskem jeziku ali s soglasjem senata v angleškem jeziku.
Diplomsko delo je javni dokument, en izvod je shranjen v oddelčni knjižnici.

3. Izbira teme in mentorja

Tema
Temo za diplomsko nalogo si lahko kandidat izbere s kateregakoli predmetnega področja, ki ga zajema študij Visoke šole za varstvo okolja in za katerega ima šola habilitiranega univerzitetnega učitelja.
Kandidat lahko izbere temo na naslednje načine:
1. izmed tem, ki jih vsako leto razpiše šola;
2. na predlog štipenditorja oz. druge organizacije;
3. študent predlaga temo sam.
V primerih pod točkama 2 in 3 mora študent pridobiti mentorjevo in dekanovo soglasje.
Teme so lahko tudi interdisciplinarne.

Mentor
Mentor je habilitirani učitelj, ki je nosilec predmeta na Visoki šoli za varstvo okolja. Somentor je lahko strokovnjak posameznega izbranega področja.
Študent se za mentorstvo dogovori s habilitiranim učiteljem, za katerega meni, da bi mu lahko bil mentor. Z njim se dogovori tudi o potrebnih oz. želenih somentorjih. Če učitelj meni, da izbrana tema ne ustreza njegovemu področju, napoti kandidata k drugemu učitelju.
Število kandidatov, ki jih ima lahko en mentor, je omejeno. Praviloma mentorji na šoli razpišejo vsako leto 5 potencialnih tem za diplomske naloge. Pri tem velja princip proporcionalne obremenitve. Če mentor ni prost, lahko napoti kandidata k prostemu mentorju ali pa kandidat počaka, da se mesto pri prvotno izbranem mentorju sprosti. Študent lahko kandidira istočasno samo pri enem mentorju.
Študent, ki želi zamenjati izbranega mentorja ali somentorja, naslovi na dekana pisno prošnjo, v kateri navede razloge za zamenjavo. Dekan pridobi mnenje prejšnjega mentorja oz. somentorja.

4. Postopek prijave teme in predlog dispozicije diplomskega dela

Študent lahko prijavi temo po vpisu v 3. letnik, vendar najkasneje pred vpisom v absolventski staž.
Za prijavo teme potrebuje:
a) izpolnjen obrazec Prijava diplomskega dela (ta je sestavni del teh navodil v Prilogi 1), ki ga dobi in izpolnjenega odda v referat šole. Izvod dobi dekan, ki ga predloži v obravnavo komisiji za študijske zadeve (KŠZ).
b) dispozicijo diplomskega dela, ki mora v spodaj navedenem vrstnem redu vsebovati:
- osebne podatke kandidata,
- podatke o študijskem programu,
- naslov naloge,
- kratek oris vprašanja, ki ga namerava obravnavati,
- cilj oz. namen diplomskega dela,
- metode dela,
- okvirni časovni načrt,
- seznam uporabljenih virov in literature.

Predlagano temo diplomskega dela s predvidenim mentorjem in morebitnim somentorjem preveri dekan ali pooblaščeni prodekan, ki lahko prijavo teme v 5 dneh vrne mentorju ali študentu v dopolnitev, če se z njo ne strinja. Hkrati določi tudi rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti. Če nima pripomb, v 5 delovnih dnieh izda sklep o diplomskem delu (priloga 2), ki ga študent vstavi/veže na 2. stran/i diplomskega dela.

Sklep o diplomskem delu prejme študent, kopijo sklepa mentor in morebitni somentor, en izvod pa arhivira referat za študentske zadeve.
Referat vodi evidenco izdanih sklepov o diplomskem delu.
Temo lahko študent spremeni le s soglasjem mentorja in senata. Če želi študent spremeniti temo prijavljenega diplomskega dela, mora v tajništvu vložiti novo prijavo.
Če študent ne odda diplomskega dela v dveh letih po prijavi teme, ta zapade in jo je potrebno ponovno prijaviti.

5. Oddaja diplomskega dela

En nevezan izvod diplomskega dela mora kandidat oddati v referat VŠVO, kjer se prejeto diplomsko delo evidentira in preveri izpolnjevanje pogojev za njegov zagovor (opravljene vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti razen zagovora diplomskega dela). Nevezana oblika je na voljo za vse morebitne pripombe in je na razpolago/odprta za pripombe v referatu 5 delovnih dni. Mentor nato oceni, ali je diplomsko delo primerno za zagovor. Če je potrebna dopolnitev, se diplomsko delo vrne kandidatu, da ga dopolni.
Če mentor oceni, da je diplomsko delo primerno za zagovor, študent odda tri vezane izvode diplomskega dela, ki so tiskani obojestransko. Poleg treh vezanih izvodov študent obvezno odda še elektronski izvod zapisa.
Kandidat mora vezano diplomsko delo oddati v tajništvu referata do prvega v mesecu, ko je predviden zagovor.
Diplomsko delo mora biti jezikovno pregledano (lektorirano) in opremljeno z izjavo o avtorstvu.

6. Zagovor diplomskega dela
Zagovor poteka po naslednjem postopku:
• tričlansko komisijo za zagovor diplomskega dela s sklepom imenuje senat; mentor oz. somentor je lahko samo član komisije, ne more biti predsednik komisije;
• predsednik komisije mora biti izvoljen v naziv visokošolskega učitelja; v sklepu o imenovanju komisije se hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomskega dela;
• pred zagovorom diplomskega dela morajo vsi člani komisije pozitivno oceniti nalogo (posamezne ocene in skupna ocena); diplomska naloga mora biti ocenjena najkasneje v dveh mesecih;
• zagovor diplomskega dela je javen, obvestila o zagovoru so objavljena na oglasni deski najmanj teden dni pred datumom zagovora;
• zagovor vodi in začne predsednik komisije za zagovor, ki na kratko predstavi kandidata in ugotovi, da ima opravljene vse s študijskim programom predpisane obveznosti;
• kandidat ima pravico predstaviti svoje delo v 15 minutah; sledi mentorjeva ocena naloge in vprašanja mentorja, članov in predsednika komisije, za njimi pa z odobritvijo predsednika tudi vprašanja navzočih pri zagovoru;
• vprašanja naj bodo zastavljena tako, da lahko kandidat nanje odgovori v največ 30 minutah; pred odgovarjanjem na vprašanja ima pravico do 15-minutne priprave na zagovor;
• po opravljenem zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor diplomskega dela in se posvetuje o uspešnosti zagovora in oceni diplomskega dela, pri čemer oceno predlagajo po vrstnem redu: mentor, člani komisije in predsednik komisije;
• glede ocene mora biti doseženo soglasje; če soglasja o oceni ni, se sestavi poseben zapisnik, v katerega se zapiše ločeno mnenje člana/ov komisije, ki se z oceno ne strinja/jo; član komisije, ki se z oceno ne strinja, ima pravico zahtevati razveljavitev ocene, o čemer odloča dekan;
• sklep o oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik o diplomskem izpitu z zagovorom diplomskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije; ta sklep prebere predsednik komisije kandidatu in prisotnim pri zagovoru;
• zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila postavljena pri zagovoru;
• oceni diplomskega dela in zagovora se vpišeta v e-indeks.

7. Ocena diplomskega dela
Pri končni oceni diplomskega dela in zagovora komisija upošteva predvsem:
• širino in poglobljenost teoretske podlage;
• metodološko ustreznost diplomskega dela;
• poznavanje domače in dostopne tuje literature;
• razčlenjevalno temeljitost;
• samostojnost, prodornost, izvirnost in ustvarjalnost pri nastajanju diplomskega dela.

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

1. Struktura in ureditev besedila

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno neoporečno. Obsega približno 80.000 znakov besedila s presledki (priloge, npr. preglednice, slike … dodatno). Diplomsko delo mora biti napisano na papirju formata A4. Razmik med vrsticami je ena. Diplomsko delo naj bo trdo vezano v platno ali drug ustrezni material, barva le-tega pa temno modra. Tip pisave je Arial, velikost črk je 10, besedilo je obojestransko poravnano.

Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku (za kar je potrebno soglasje senata VŠVO), mora imeti na koncu povzetek s ključnimi pojmi v slovenskem in angleškem jeziku. Poleg tega mora biti v slovenskem jeziku napisana tudi naslovna stran, kazalo diplomskega dela, izvleček in ključne besede.

Oblika platnice diplomskega reda: v sredini zgoraj je napisano Visoka šola za varstvo okolja. Na sredini platnice naj piše diplomsko delo, pod njim pa naslov diplomskega dela; ime in priimek kandidata naj bo napisano desno spodaj. Spodaj v sredini sta navedena kraj (Velenje) in leto oddaje naloge. Prva stran diplomskega dela je enaka naslovnici, le da je levo spodaj napisano tudi ime mentorja in somentorja s celotnim pedagoškim nazivom, desno spodaj pa naveden študijski program kandidata. Na drugi strani diplomskega dela se vstavi potrjeni Sklep o diplomskem delu (priloga 2). Na tretjo stran se vstavijo podatki o mentorstvu in izjava o avtorstvu. Glava dokumenta (Pagina viva) se začne s tretjo stranjo, prav tako številčenje naloge.

Diplomsko delo mora vsebovati:
• naslovna stran;
• vezan sklep o potrditvi teme;
• mentorstvo in izjava o avtorstvu;
• izvleček in ključne besede, oboje v slovenskem in angleškem jeziku;
• kazalo vsebine (pri empiričnih nalogah tudi kazalo preglednic, kazalo slik in kazalo prilog);
• uvod: opredelitev izbrane teme;
• jasno opredeljena problematika in izhodiščne teze;
• pojmovno-teoretična izhodišča (pregled dosedanjih raziskav, virov in literature);
• če je diplomsko delo teoretično, sledi obravnava opisane problematike z uporabo ustrezne metodologije teoretičnega raziskovanja in uporabo ustreznih virov in literature.

(PODOBA NASLOVNICE DIPLOMSKEGA DELA)

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA

DIPLOMSKO DELO

NASLOV DIPLOMSKEGA DELA

KATARINA NOVAK

VELENJE, 2011

(PODOBA PRVE STRANI DIPLOMSKEGA DELA)

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA

DIPLOMSKO DELO

NASLOV DIPLOMSKEGA DELA

KATARINA NOVAK
Študijski program

Mentor: izr. prof. dr.
Somentor/ica: doc. dr.

VELENJE, 2010

• Če je diplomsko delo empirično, praviloma sledi širša teoretična osvetlitev vprašanja empiričnega dela, temu sledi empirični del naloge z jasno opredelitvijo problematike empirične raziskave, hipotez, opisom metodologije, predstavitvijo ter interpretacijo rezultatov; UVOD/METODE/MERITVE/REZULTATI/RAZPRAVA/SKLEPI;
• povzetek (v slovenščini in angleščini) ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela;
• abecedni seznam literature, urejen z navodili;
• morebitne priloge.

Struktura diplomskega dela se lahko tudi razlikuje od navedene - po dogovoru/napotilih mentorja.
Sestavni deli diplomske naloge so razvrščeni v naslednjem zaporedju: naslovna stran, izjava o avtorstvu, vezan sklep o potrditvi teme, mentorstvo in izvleček s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku, uvod, glavno besedilo, sklep, seznam literature in morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne preglednice). Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja in podpoglavja. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, ampak so naslovljene, in če jih je več, so označene z velikimi črkami (npr.: Priloga A: Vprašalnik o študijskih motivih).

2. Preglednice in slike

Preglednice in slike (grafi, sheme, fotografije itd.) morajo biti označene in oštevilčene. Preglednice in slike morajo biti praviloma postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo (preglednica 1). Če je preglednica ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod preglednico in sliko natančno naveden vir (npr. Vir: Statistični letopis Slovenije, 1991). Če je vir (fotografija) delo pisca naloge, se zapiše (Vir: Avtor, 2011). Preglednice imajo številko in naslov nad preglednico, slike pa pod sliko.

3. Citati in povzemanje

Citati so vključeni v besedilo brez presledka ali nove vrstice. Začetek in konec citata sta označena z narekovaji; na koncu citata mora biti natančno naveden vir po pravilih za navajanje literature.

Tudi pri povzemanju določene literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranja) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru.
- Navodilo za citiranje in povzemanje literature vključuje naslednji način označevanja, npr.: (Althusser 1980, str. 29) ali (Berger in Luckman 1988, str. 17).
- Citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu) se označi na naslednji način: npr.: (Adorno v Kroflič 1997, str. 203).
- Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja ali delo se navedeta le priimek in letnica, npr.: (Jarvis 1993).
- Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda “in drugi”, npr.: (Heinze idr. 1975, str. 17–1 Cool

.
- Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se k letnici dodajo še črke po abecednem redu, npr.: (Krajnc 1998a, str. 109).
- Če istega avtorja navajamo zaporedoma in se vmes ne pojavi noben drug avtor, ni potrebno ponovno navajati priimka in letnice, ampak zapišemo 'prav tam' in stran, npr.: (prav tam, str. 22).
- Pri člankih brez avtorjev zapišemo prvi dve besedi iz naslova članka in letnico, npr.: (Adress protective … 2003). Podobno navajamo tudi razne dokumente, brošure …, npr.: (Action plan … 2003).

4. Navajanje literature

Seznam literature je urejen po abecednem zaporedju ne glede na to, ali gre za članke, samostojne publikacije ali vire z interneta. Pri več delih istega avtorja se dela navajajo po kronološkem zaporedju od starejših k novejšim objavam. Pri anonimnih virih se upošteva prva črka v naslovu.
Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in točni. Ne navajajte virov, na katere se v besedilu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost diplomskega/seminarskega dela.
Pri navajanju virov v angleški verziji naj naslovi knjig, člankov ali drugih (recimo internetnih virov) ostanejo v angleškem jeziku, kar bo bralcem olajšalo razumevanje naloge.
Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. V seznamu citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.
Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke:
4.1. Monografija - en avtor
Priimek, I. (leto). Naslov: podnaslov. Kraj, založba.
Primeri:
Mršić, N. (1997). Živali naših tal: uvod v pedozoologijo: sistematika in ekologija s
splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.
Weiner, A. B. (1987). Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand
exchange. Austen, University of Texass Press.
Kolarič, D. (2004). Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor, Višja prometna šola.
Koler, R. (2004). Skladiščenje in notranji transport. Maribor, Višja prometna šola.
Metljak, M. (1986). Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana, Zavod za
tehnično izobraževanje.
Pantar, B. (1998) Viličarji v notranjem transportu. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za
varstvo pri delu.
Ogorelc, A. (2004) Mednarodni transport in logistika. Maribor, Ekonomsko–poslovna
fakulteta.

4.2. Monografija - dva avtorja
Priimek, I., Priimek, I. (leto). Naslov: podnaslov. Kraj, založba.
Primeri:
Kovačič, A., Bosilj-Vukšić, V. (2005). Management poslovnih procesov. Ljubljana, GV
založba.
Gradišar, M., Resinovič, G. (1998). Informatika v organizaciji. Kranj, Založba Moderna
organizacija.
Šuhel, P., Murovec, B. (2003). Računalniška integracija proizvodnje. Velenje, Gorenje,
d. d., Izobraževalni center.

4.3. Monografija - trije ali več avtorjev
Priimek, I., Priimek, I., in Priimek, I. (leto) Naslov: podnaslov. Kraj: založba.
Primeri:
Kovačič, A., Jaklič, J., Indihar M., in Groznik, A. (2004). Prenova in informatizacija
poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Lambert, D. M., Emmelhainz, M. A. in Gardner, J. T. (1999). Developing and
Implementing Supply Chain Partneships. International Journal of Logistics
Management, 7 (2), 1–17.
Hames, B. D., in ostali. (1999) Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific
publishers Lt.

4.4. Navajanje člankov
4.4.1. Objavljenih v serijski publikaciji
Obvezni elementi so:
Priimek, I. (letnik). Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije. Kraj, letnica izida, številka, strani.
Ležeče pišemo naslov serijske publikacije.
Primeri:
Bošnjak, B. (1998.). Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga:
revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih
medijev. Maribor, let. 13, št. 46, str. 64–70.
Kovačič, A. (1997). Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo? Uporabna
informatika. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, , let. 5, št. 1, str. 8–15.
Možina, S. (2005). Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva
slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana:
Založba Educa, let. 3, št. 1, str. 17–23.

4.4.2. Objavljenih v zbornikih
Priimek, I. (leto). Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika. Kraj: Založba, stran.
Primera:
Lavrenčič, D., in Mlakar, I. (1998). Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih
sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva
Slovenije. Ljubljana: Bralno društvo Slovenije, str. 153–154.
Zwitter, T., in Munari, U. (1998). Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars
In The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic
Variables and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific,
let. 137, str. 35.

4.4.3. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.
Primer:
Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1975, str. 81.
Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998,
str. 222.

4.5. Navajanje uradnih dokumentov
Ime uradnega dokumenta. Naslov publikacije, številka/leto, str.
Primer:
Uredba o upravnem poslovanju, Ur. l. RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007,
63/2007, 115/2007 (122/2007 popr.), 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ur. l. RS , št. 12/96, str. 841–862.

4.6. Navajanje elektronskih virov, delov elektronskih monografij, podatkovnih baz, računalniških programov
Pri navajanju internetnih strani se pri člankih z avtorji uporabljajo spodaj navedeni načini:
- Če sta znana avtor in naslov citirane enote, potem se ju navede takole (datum v oklepaju pomeni čas ogleda medmrežne strani): Novak, F. 2010: Sporna in standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. Medmrežje: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2010).
- Če pa avtor ni poznan, se navede le: Medmrežje: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2010).
- Če se navaja več enot z medmrežja, se doda še številko:
Medmrežje 1: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2010).
Medmrežje 2: http://www.zrc-sazu.si/zgds/teletekst.htm (9. 9. 2010).
Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Novak 2010), v drugem
primeru pa le medmrežje, na primer (medmrežje 2).
- Pri internetnih virih, ki nimajo niti avtorja niti letnice, navedemo celoten internetni naslov, npr.: (http://www.cranet.org/about.htm.).

5. Opombe

Pod črto se (v pomanjšanem tisku) navajajo le opombe. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba pod črto, se označuje s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila. Če se opomba nanaša le na besedo ali besedno zvezo v stavku, vstavimo številko opombe takoj ob njej. Če pa se opomba nanaša na celoten zapisani stavek, postavimo številko opombe za ločilom na koncu stavka.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli